»Z zapisom na temne stene in strop je združil 65.000 let dokumentirane in izgubljene zgodovine, obiskovalcem pa je prepuščeno, da zapolnijo manjkajoče dele in se prepustijo premisleku o tem krhkem žalnem arhivu.«
»Dvorane, ki jih zapiramo, so ostanki obdobja, ko muzeji, kot je naš, niso spoštovali vrednot, perspektiv in pravzaprav skupne človečnosti staroselskih ljudstev. Dejanja, ki se nekaterim zdijo nenadna, se drugim morda zdijo že zdavnaj potrebna.«
»Prekrivanje razstavljenih predmetov ali odstranjevanje stvari ni cilj. Gre za repatriacijo – vračanje predmetov plemenom. To je torej le del veliko večjega procesa.«
»Edina izjema pri repatriaciji je, če lahko muzej ali ustanova dokaže, da sta prejela soglasje v času, ko je bil predmet odvzet. Vendar večina ustanov tega seveda ne more storiti, saj so bili ti predmeti in trupla praviloma pridobljeni z uporabo nasilja, s krajo in ropanjem.«
»Novi predpisi so kristalno jasni. Ne prepovedujejo raziskovanja. Ne prepovedujejo razstavljanja domače kulturne dediščine. Pred tem je potrebno le predhodno in informirano soglasje.«
»Vemo, da bo to za kraljevo družino morda težek pogovor, a sprememba se začne s poslušanjem.«
»Motiv je tu: lakomnost rudarjev, ki so zasedli njihova ozemlja. In tu je storilec: Jair Bolsonaro, ki je navijal za to invazijo in odrekal zdravniško pomoč staroselcem.«
»To je več kot samo humanitarna kriza, kar sem videl v Roraimi, je genocid. Premišljen zločin proti ljudstvu Yanomami, ki ga je zagrešila vlada, gluha za trpljenje Brazilcev.«
»Poleg zanemarjanja in zapostavljanja prejšnje vlade je glavni vzrok tega genocida invazija 20.000 nezakonitih rudarjev, katerih prisotnost je spodbujal prejšnji predsednik. Ti rudarji zastrupljajo reke z živim srebrom, pri tem pa povzročajo uničenje in smrt. Genocidov ne bo več.«
»V njihovem jeziku ni besed za razdvajanje in prilaščanje, na primer moj, tvoj, drugi, njihov. Ti ljudje si ne prilaščajo stvari, zemlje, drugih ljudi.«
»Če sem se hotela približati staroselcem, sem se morala otresti osnovnih pričakovanj, občutkov superiornosti in vsevednosti, ki sem jih gojila kot Zahodnjakinja. Vse se mi je podrlo. Zato se danes tukaj, v Sloveniji, počutim kot migrantka.«