»Že od samega začetka je bilo mišljeno, da bo to knjiga, ki pripoveduje o travmi ... Med pisanjem sem veliko premišljevala o tem, kako se soočamo s travmatičnimi dogodki skozi zgodovino kot družba in kot posamezniki. Vendar pa nisem hotela pisati o žrtvah.«
»Že od samega začetka je bilo mišljeno, da bo to knjiga, ki pripoveduje o travmi ... Med pisanjem sem veliko premišljevala o tem, kako se soočamo s travmatičnimi dogodki skozi zgodovino kot družba in kot posamezniki. Vendar pa nisem hotela pisati o žrtvah.«
»Vidim, kako je, na izlet ste prišli. Fotografirat mesto, ki ste ga požgali. /…/ Se slikat pred spomeniki, ki smo jih postavili za žrtve vaših zločinov? /…/ Kupovat spominke, da boste lahko doma pokazali, kako pogumno ste se podali med podljudi? /…/ No, Niemiec, vzemi. Vzemi in pokaži vsem ta narod, ki ste ga skoraj iztrebili. /…/ Pojdi že enkrat. Raus!«
»Vse, kar je bilo njenega, mama, brat, jezik, ime, se ji je zdelo tuje. Vse, kar je bila nekoč, hčerka, Nemka, je bilo tuje. Morda je bil njen obstoj, med takrat in zdaj, med Nemčijo in Poljsko, nepremična, boleča točka.«
»Takrat je zelo globoko zarezal vame kot slogovno in vsebinsko odlično literarno delo, sploh glede na obravnavano temo vojne oziroma povojne travme ter vrzeli, prepada, ki ga vojna ustvari, ne glede na to, ali je izkušnja primarna ali sekundarna.«
»Vsaka natančna lutkovna sekvenca je oprijemljiv, dinamičen prikaz stroge proze, ki premika meje tradicionalnega pripovedovanja zgodb ter nenasilno išče vzporednice s trenutnim stanjem duha.«