»Črke in besede se mu lahkotneje in v rednem plimovanju raje zlivajo na papir kot neumorno preskakovanje valov čez prodnike in kamne, čez katere kakor v zaletu navdiha tečejo njegovi verzi. V njih se zrcali Ljubezen iz naslova razstave – opazovanje z vsem cudenjem ter intimna, skoraj panteistična povezanost umetnika Zdravka Kokanovića - Kokija z naravo.«
»Še več, v njegovem ustvarjanju narava presega zgolj motivno in tudi estetsko inspiracijo. V zaupnem odnosu avtorja in vsemogočne narave se krepijo spoštovanje, dopuščanje, igrivost in hudomušnost, ki poganjajo umetnikovo kreativnost v popolnem zaupanju likovne smeri in v potrpežljivosti njene izraznosti. Morda je zato Koki v svojih umetnostih – naj bo to poezija, fotografija, kiparstvo ali slikarstvo – tako predan, neutruden, marljiv in lahkotno vsestranski, ker ima ob sebi v naravi večno zaveznico.«
»Še bolj intrigantno in izrazito pa se umetnikova kreativna esenca razkriva v občasnih soočanjih ali celo zlitjih slikarstva in kiparstva, v potrpežljivi tehnični preciznosti in prepuščanju naključju, pravzaprav pa toku narave, da sama ubere oblikovno izraznost, na primer v globoki svojevoljni razpoki ilovice na platnu.«
»je bilo jasno eno – da bo razstava dinamična, da te kar vleče iz ene sobe v drugo«
»da je razstava dovolj fotogenična, da bo pri kom izvabila sebek«
»Verjamem, da bo povezal celotno državo, postavil nove temelje sodelovanja, delovanja skupnosti in sobivanja ob meji ter ponovno postavil kulturo v središče družbe, kamor spada.«
»Umetniki so podobni svetilki, ki jo je nekdo pustil prižgano sredi belega dne, ker je preroško ocenil, da je za resnost življenja, za človekovo negotovost in minljivost in za vsa njegova veliko obljubljajoča hrepenenja samo svetloba sonca premalo.«