»Manipulacija ponovne uporabe ni zgolj estetsko sredstvo, temveč konceptualna gesta - način, kako podobi, namenjeni hitri medijski potrošnji, povrne telesnost, trajnost in neponovljivost.«
»Umetnika se v zaprtem prostoru galerije soočita z delom in razmišljanjem drug drugega ter ob tem spoznata nekaj bistvenega: da je v njunih izrazno povsem samosvojih delih vedno prisotna komponenta, ki presega posameznika – nekaj splošno človeškega, kar različne poglede povezuje v skladno celoto.«
»Njeno kiparsko ustvarjanje je odprta, primarna oblika, tista najbolj arhaična kiparska pripoved, tista materialna in oblikovna bitnost, ko se vse skupaj začne in počasi postaja oblika, počasi postaja podoba, z vidno avtoričino gesto, ki izhodiščno podobo v različnih materialih sprejme kot raztegljiv element, v katerega se skozi različne ravni opazovanja in postopnega odkrivanja pomenskih in vsebinskih informacij umešča določena kiparska pripoved in izpoved.«
»Nagrajenka dokazuje, da je za kiparstvo zanimiva vsaka forma in vsaka možnost predstavitve v odprtem in zaprtem prostoru ter predvsem uporabnosti v javnem prostoru, predvsem takrat, ko je kiparsko delo ustvarjeno z veliko mero estetike, močne ustvarjalnosti in kiparske energije ter osebnega navdušenja.«
»Stojijo na piedestalih končnih uravnovešenih izkustev, ki še poudarjajo njihovo premagovanje fizikalnih zakonitosti. Pomenijo tudi bivanje v brezčasju in čas resničnega lebdenja pred zavestnim in resničnim poletom v drugačni in drugi dimenziji.«
»Nihče me ni mogel videti in včasih sem zrl globlje v notranjost gozda, a največkrat sem nadzoroval hišo, njena okna in predvsem vrata. Zvoki. Zveni. Šumi. Močno so me pritegovale hišne melodije, kot sem poimenoval vse zvočnosti, ki sem jih slišal doneti iz hiše.«
»S tem bi zaznamovali ta izjemni trenutek v zgodovini naše mlade države, ko se je ob veliki katastrofi razkrila izjemna solidarnost, srčnost in skrb za sočloveka – vrednote, primerljive le še z dvema prelomnima dogodkoma v zgodovini Slovencev: NOB in osamosvojitvijo Slovenije.«
»Vedno je namreč prisotna dvojnost med koristjo, ki jo z zaposlitvami tovarna zagotavlja okoliškim prebivalcem, in na drugi strani davkom, ki ga ti plačajo v smislu onesnaženosti okolja in morebitnih bolezni.«
»V njenih umetninah smo hkrati v polju asociacij in hkrati v poljih umetnin, ki nas selijo z njihovim videzom naprej. Tja, kamor seže naš pogled. V na videz znano vesolje. Prav na to spominjajo umetnine Dragice Čadež. V svet, kjer vse živi v lebdenju.«