»Neverjeten intelekt, osupljiv spomin in impresivna vztrajnost, pa tudi vzvišena interpretacija, poglobljena občutenost in naravna iskrivost, s katerimi vabi v izrazito samosvoj zvočni svet.«
»Še vedno 'vse preveč stvari za eno sliko'. Ko jih gledam naložene, se sprašujem, kako bodo na koncu te slike bivale skupaj, ker prej ni prostora, da bi jih preverjal. Pa si rečem, to ni več moja težava, moje delo je opravljeno, naj se zmenijo same.«
»Pomemben del tega je dialektika med nastajanjem – materializacijo in izginjanjem – dematerializacijo predmeta ali prizora, in ne toliko njegova končna, statična uprizoritev. Skratka: proces abstrahiranja snovnosti in njegova hrbtna plat, tj. proces formalizacije in konkretizacije.«
»Ne gre torej le za čas, ko sliko delam, ampak je veliko več tistega časa, ko sliko gledam in iščem rešitve. Pogosto sliko obračam na glavo, na tla, hodim okoli nje. Si jo tudi fotografiram in gledam doma, v zadnjem času pa iščem mogoče rešitve na tablici, kar me zelo zabava.«
»Njeni provokativni hibridi človeških oblik, križanih s pajki, krastačami in rastlinskimi elementi, opustošeni in napačno oblikovani, so prepojeni z globoko fascinacijo nad mitologijo in eksistencialno filozofijo.«
»Kolaži lebdečih žensk v fiktivnih okoljih urbane narave in abstrahiranih prizorov za jedilno mizo so posledica dolgotrajne zamejenosti na zgolj prostor kuhinje, rutino doma in domačih opravil, obenem pa osebna refleksija o vlogi ženske kot gospodinje in primarne skrbnice otrok.«
»Njene ženske so razosebljene, nič več individualni subjekti, namesto tega prikazane le kot skupina delovnih rok, ki obstaja in deluje v prostoru domače kuhinje (...). Skozi fotografije teles, postavljenih v naravna okolja, in rok, ki tvorijo imaginarne skupnosti, si umetnica zamišlja utopične scenarije pobega iz družbeno determiniranih vlog.«
»Najpomembneje je bilo ohraniti v tajnosti pot slik po ozemlju Ukrajine. Podrobnosti poti so bile znane samo zelo omejenemu krogu ljudi, ki so bili neposredno povezani s prevozom in varovanjem.«
»Glede na to, da smo imeli v nacionalnem programu za kulturo napisano, da se ustanovi Mreža centrov za sodobno raziskovalno umetnost, je bil ta pogoj izpolnjen, se pravi, da je resorno ministrstvo podpiralo ta ukrep, kar je bila osnova za črpanje iz kohezije.«
»Umetnine, ki jih ustvarjajo intermedijci, niso takšne, da bi jih obesil na zid. Zelo veliko je instalacij, veliko je elektronike, zelo veliko je tudi biomedijev. In ta trg vidimo kot vključevanje ljudi, ki so močno tehnološko pismeni, ki razumejo tudi sociološke in socialne razsežnosti tega, da jih vključujemo v procese inovacij.«
»Zame ni bila bistvo projekta odkrivati na novo, temveč razjasniti delovne situacije, skozi katere vedno vstopam v sistem, ki ni narejen zame in se moram vedno znova v njem znajti.«