»Fragmentirana pripoved, ki se – brez jasnega začetka in konca – vrti pred oziroma okoli gledalca govori o človeštvu, življenju, ponavljajočih se človeških napakah – kot so vojne, o občutkih (ne)zmožnosti nadzora ter (ne)možnostih mišljenja novega. Smo ujeti, 'zaciklani'? Ali lahko razbijemo kodo cikla? Kako?«
»Kakor si sama razlagam, mi sledenje množicam omogoča, da bolje razumem potrebo ljudi po občutku prisotnosti, smotra, pomembnosti - ob tem pa to potrebo izpolnjujem predvsem sebi.«
»Pogosto gre za motive prostorov ali stanj, v katerih se moramo na novo orientirati, ali za ambivalentne prostore, ki nasprotujejo običajni logiki ureditve ter z njo povezanim občutkom identitete.«
»To se po eni strani kaže kot sprejemanje in izkoriščanje tehnološke evolucije z uporabo digitalne tehnologije in koriščenjem umetne inteligence, po drugi strani pa obuja neke vrste arheologijo medija z vračanjem k analognim tehnikam.«
»Njihov kontekst ustreza simptomatiki družbene stvarnosti, ki od nas zahteva, da razmislimo o alternativnih načinih delovanja tudi preko zaznavanja in ustvarjanja drugačnih fizičnih in mentalnih heterotopičnih prostorov.«
»V katerem koli prostoru ali njegovem fragmentu, ob katerem koli predmetu ali pojavu v njem, ob katerem koli času ali samo trenutku – vsakič vas bo zadelo občutje nečesa neugodnega, odtujenega, odvečnega, odvrženega, ne nujno neznanega, ne nujno grozečega, ne nujno vsiljivega, pa vendar bo tudi znano postavljeno v okolje, ki je izgubilo lastnosti in vrednosti, ki jih v interierju najbolj potrebujemo in cenimo: intimo, občutek varnosti in bližine, toplote in trajanja.«