»Eden najznačilnejših primerov je delo Andreasa Vesaliusa De humani corporis fabrica iz leta 1543. Vesalius je deloval v Padovi sredi 16. stoletja. V tem delu lahko občudujemo plodove sodelovanja med umetniki in anatomi.«
»Z italijansko prestolnico sodobne umetnosti ne nameravamo le poudariti umetniških talentov, temveč tudi spodbuditi konstruktiven dialog o italijanski kulturni identiteti, spodbujati širše vključevanje ter globlje razumevanje naših korenin in prihodnjih prizadevanj. To je povabilo k dejavnemu sodelovanju, spodbuda za doživljanje lepote in provokativnosti sodobne umetnosti ter odkrivanje, kako lahko vpliva na naše dojemanje sveta in nas samih ter ga bogati.«
»Abstrakcija ni bila več omejena na premočrtno geometrijo ali preprosto zaobljeno geometrijo. Lahko je bila geometrija z narativnim učinkom. Z drugimi besedami: oblike so lahko govorile zgodbo.«
»Z vse večjo pogostnostjo so ustanove – večinoma neprofitni muzeji v javno korist – utrpele kolateralno škodo zaradi agend, ki nimajo nobene zveze z muzeji ali napadeno umetnostjo.«
»Se organizirajo, srečajo in o teh predlogih odprto diskutirajo, pišejo ter da raziščejo, kakšni so intelektualni potenciali kiparske stroke za prihodnji čas.«
»Če želimo priti do resničnega, moramo dolgo in trdo delati. Zastavljam si veliko, pa vendar se mi ne zdi, da merim previsoko. Želim ustvarjati podobe, ki ganejo ljudi (...) Naj gre za figure ali krajine, ne slikam nečesa sentimentalno melanholičnega, ampak globoko bridkost.«
»Na ta način se Galerija Miklova hiša v prostor postavlja ne le kot institucija, ki prevzema aktivno vlogo na področju soustvarjanja in sooblikovanja družbene prihodnosti, temveč tudi kot inovativna platforma, ki spodbuja dialog med umetnostjo, družbo in okoljem ter odpira vrata številnim kreativnim in trajnostnim rešitvam za izzive sodobnega sveta.«
»Poetičen naslov razstave lahko v kontekstu našega polimorfnega odnosa do okolja, družbe in prihodnjih generacij razumemo kot namigovanje k emancipirani odgovornosti posameznika, ki možne sanjske prihodnosti sooblikuje na podlagi lastnih odločitev in smiselnih dejanj. Aludira na idejo, da smo kovači lastne usode in graditelji lastnega sveta, da imamo priložnost z zavestnim delovanjem oblikovati trdne in trajnostne temelje za imenitno in lepšo bodočnost, o kateri sanjamo.«
»Ta ni le ogledalo sedanjosti, temveč tudi močno orodje za navdih in spodbudo k dejanjem, ki lahko oblikujejo trajnostno prihodnost. V nasprotju s kritičnim pristopom, ki s svarilnim žuganjem ali agresivnim vzbujanjem občutka krivde na gledalca pogosto učinkuje nasprotno od želenega, razstava postreže s pozitivno izkušnjo in umetnost uporabi kot katalizator, ki primarno spodbuja in navdihuje.«