»Neizmerna žalost in bolečina sta nas obšli ob vesti, da nas je zapustila nekdanja umetniška direktorica Gledališča Glej in vsestranska ustvarjalka Nevenka Koprivšek. Hvala za Glej, hvala za Bunker in hvala za naše in tvoje sodobno gledališče, Nena.«
»Pogledam v zvezde. Noč je jasna in Rimska cesta se zdi tako blizu. Tja bom kmalu namenjena. 'Vsi smo zvezdni prah,' – naenkrat se spomnim, kaj je Delenn rekla v Joejevem scenariju. Ni slab obet. Ne bojim se. Do takrat bom zaprla oči in čutila lepoto okrog sebe. In globoko vdahnila pod temnim nebom, polnim zvezd. Vdih. Izdih. To je vse.«
»Moje srce je zlomljeno, ker ni bila le igralka, ampak tudi življenjska borka. Lahko samo rečem, da je mojstrsko igrala Tamaro v moji predstavi. Tako borbeno in revolucionarno, da ji bom za vedno dolžan. Vedno nam je prinesla nekaj hrane na vaje in bila nam je kot mati.«