»Danes se je od nas po težki bolezni za vedno poslovila naša draga Anita. Zapustila nam je neprecenljivo dediščino v obliki prepoznavne in zaupanja vredne humanitarne organizacije in srčno si želim, da bomo v sodelovanju še naprej zasledovali njeno poslanstvo, širili njene vrednote sočutja, spoštovanja in odgovornosti za šibkejše ter bili tu za otroke, mladostnike in družine v stiski.«
»Ne znam drugače živeti, ker od prvega zavedanja sebe živim tako. Ves čas sem skrbela za nekoga, kot otrok za odrasla starša (njen oče je bil slep, mati pa slabovidna, op. a.), tudi za druge odrasle slepe in slabovidne. Ta moja pot je šla ves čas tako, potem sem pomagala sošolcem, ves čas sem vpeta v podobne zgodbe. Mar mi je za človeka, ki ne zmore toliko. Večkrat rečem, da vsi, ki zmoremo, smo odgovorni do tistih, ki ne zmorejo, in jim moramo stati ob strani.«
»Pravkar sem slišala zelo žalostno novico o smrti Ewena MacIntosha. Bila sva istih let in najine poti so se večkrat križale, saj sva se trudila, da sva bila duhovita in sva od tega živela. Ni bilo vedno mogoče, vendar nama je uspelo in vesela sem, da sva lahko skupaj posnela kakšen prizor. Hvala xx.«
»Robbieja si bomo v prihodnjih desetletjih verjetno najbolj zapomnili kot Hagrida, vloga, ki je prinesla veselje tako otrokom kot odraslim, in je več kot 20 let vsak teden prinesla številna pisma oboževalcev.«
»V preteklosti sem se z Robbiejem iz Manchestra peljal v London. Medtem ko je govoril o tem, kako deluje svet, sem zanj zvijal cigarete. Mislim, da se nikoli v življenju nisem tako nasmejal ali se toliko naučil.«
»Ocean Park z globoko žalostjo sporoča izgubo An Ana. Bil je nepogrešljiv član naše družine. Zgradil je tudi močno prijateljsko vez z domačini in turisti. Živel je polno življenje, ki se je končalo pri spoštljivi starosti 35 let – kar je primerljivo 105 letom v človeški starosti.«
»Težke življenjske izkušnje mi pomagajo pri oblikovanju lika, pri interpretaciji in pri vživljanju v vlogo. Hkrati pa opažam, da mi tudi pomagajo in me na neki način zdravijo.«
»Izkušnje so zelo pomembne in ne naberejo se čez noč in tudi ne iz dneva v dan, niti meseca v mesec, ampak mora preteči kar nekaj let in se zgoditi kar nekaj predstav in koncertov, da lahko človek potem iz vseh teh izkušenj črpa vedno več.«