Ključna beseda: uprizoritev

»Gre za preplet teh stvari: spomin, podoba, čas in neko to, ki se ustvarja, ko to pletemo. In na neki način je to tudi poklon mojemu očetu, pa slikam Marka Jakšeta in sem jih dala brat očetu, ki je bil analitik vizualnih komunikacij, in je potem bral te Markove slike na en čist svoj način, jaz sem pa njega snemala, in potem je izluščil neke principe in s temi principi smo potem gradili predstavo.«

»Vizionarsko slikarstvo Marka Jakšeta sem uporabila kot vir za pisanje pisma gledalcu iz prihodnosti o tem, od kod prihajamo. Slike sem izročila očetu, analitiku vizualnih komunikacij, da mi jih je bral. Posnela sem njegova razmišljanja o lepoti, ljubezni, podobi, življenju, smrti, svetem in stvarjenju, ki ne pozna konca. Material, ki ga generirajo Markova umetniška dela, očetovo branje vizualnega materiala in moj lastni performativni arhiv, ki temelji na praksah sanjanja, se prepletajo kot niti, ki tkejo predstavo. MEMORIO posvečam Tebi, Oče.«

»Zato smo predlagali res prvi mogoči termin, takega, da bo dovolj časa za dobro pripravo, hkrati pa se ne bo toliko prepletal s samo obnovo Mestnega trga, če bo ta res lahko šla v izvedbo spomladi prihodnje leto.«

»Naš najpomembnejši kulturni projekt in nesnovna dediščina človeštva sta v koronskih letih doživela zelo nesrečno usodo, saj je bilo vse pripravljeno na veliko uprizoritev ob 300. obletnici pasijona.«

»Bomo pa naredili vse, da bi Škofjeloški pasijon ponovno izvedli v letu 2026.«

»Zamaknjenost, pravzaprav ugrabljenost, očaranost Lol V. Stein je roman – pesem.«

»Mislim, da je Goga poleg doline šentflorjanske upravičeno eno najbolj znanih mest slovenske literarne zapuščine.«

»Prekletstvo Dogodka v mestu Gogi je v tem, da gre – vsaj po moje – res za izjemno dramsko mojstrovino, ki je postala kanonizirana, tako rekoč vpisana v jedro slovenske dramatike.«

»Osnovno izhodišče uprizoritve je bilo namreč v kolektivnem pristopu, v tem, da je glavni junak igre mesto Goga samo, materializirano skozi svoje raznolike obraze prebivalcev, skozi posameznike, ki se pojavljajo od vsepovsod, se opazujejo, nadzorujejo in kaznujejo, si ne pustijo dihati in si ne dovolijo pozabiti.«

»Dramatika pisatelja, igralca in režiserja Ivana Mraka velja za spregledano, neuprizarjano in neupravičeno marginalizirano.«

»Od vseh njegovih dramskih ciklov je t. i. trilogija Rimljanovina najbolj avtobiografska.«

»brutalne rodovine Rimljanovine«

»Ta strah pred strahom, strah pred šibkostjo, je točka anksioznosti in o tem govori to besedilo.«

»Dramsko besedilo Gibanje je sestavljeno iz veliko besed, ki so namenjene govorjenju na odru in oblikovane v monološko formo.«

»Zaradi narave besedila se jim je 'upiral' klasični gledališki oder.«

»Mislim, da se nahajamo v trenutku, ko ne vemo, ali bo zmagala iracionalnost ali zdrava pamet. To je zgodba o izginotju demokracije. O poskusu nekega vladarja, da bi uredil državo, da bi poiskal razloge razpadanja in gnilobe. Ki slavno propade. Za dolgo dolgo časa. Bitka med racionalnim in iracionalnim principom.«

»Znameniti slovenski režiser Vito Taufer v uprizoritvi JDP-ja s presenetljivo lahkotnostjo in gotovostjo ponuja sodobno in premišljeno tolmačenje niza vprašanj, ki jih razpira ta tragedija. Morda je največji uspeh uprizoritve prav to delikatno ravnotežje med osebno tragedijo nekega vladarja in natančnim prikazom družbenega in političnega mehanizma, ki se kljub vsem dobrim namenom neizogibno vsiljuje.«

»Njegove ideje o svetu in energije so zame primeri čiste umetnosti, ki presegajo zamejenost prostora-časa, in v skladu s tem smo zasnovali tudi koncept uprizoritve opernega muzikala.«

»Človek, ki se zavestno odpove, da bo postal najbrž najbogatejši človek na svetu, ker hoče pomagati prijatelju, v kapitalizmu najbrž kotira visoko na lestvici duševnih bolezni, v mojem vrednostnem sistemu pa kotira 'samo' zelo visoko. Zanimala me je ta plat.«

»Uprizoritev skače v času ne zato, ker sta si časa tako različna, ampak ker sta si časa Tesle in danes, recimo Elona Muska, žal tako zelo podobna.«

»Vse se zelo hitro odvija, a uživam v vsakem trenutku.«

»To je nemogoče, to se ne da, tako ne gre.«

»Za režijo tega dela so me nagovorile tri močne zgodbe, ki jih je avtorica besedila na neki način zelo preprosto izpisala, hkrati pa vsako zadela v samo srž.«

»Začenja se že v preddverju. Pri gledalcih smo želeli doseči zavedanje, da smo skupaj na tem dogodku in da te nekdo, v našem primeru klovn, uvede v dogodek.«

»Tekst je zelo zahteven, fascinanten in subtilen. Ko sem ga prvič prebral, sem dobil samo neki občutek, ampak ga nisem res razumel.«

»Besedilo, ki je nastalo, je nekaj popolnoma drugega. Označila ga je kot 'provokativno, zahtevno in inovativno'.«

»#punceinpolpunce so 'poskus upora proti tradicionalizmu in antiintelektualizmu, nekakšna aristofanovska utopija, ki verjame v nenasilne spremembe, tudi v gledališču'.«

»Zdelo se mi je, da živimo v času, v katerem vsi govorijo naenkrat. In vsi imajo prav. To je kakofonija, v kateri nihče več ne sliši drugega.«

»Zanimivo je, da smo vse čutile potrebo po humorju. Da smo se nenehno spogledovale z absurdom.«

»Najhrupnejši trenutek v človeku lahko za drugega ostane neopazen.«