Ključna beseda: uprizoritve

»Z letošnjim programom festival poudarja, da so naša telesa vselej del nečesa večjega. V tem je tudi moč plesa.«

»ples jemlje kot nekaj materialnega, objektnega. Ne kot nekaj, kar izginja pred našimi očmi, ampak kot nekaj s svojim volumnom, materialnostjo in pojavnostjo.«

»V tem solu si prizadevam razširiti koncept draga od telesa (identitete) h gibanju, govoru in gledališkemu plesu.«

»slovensko področje sodobnega plesa vidi kot nekaj izjemno živega, trdoživega in vztrajnega, ampak načini produkcije in kulturna politika temu ne sledijo.«

»Vendar se v iskanju družbene relevantnosti pogosto ujamejo v pasti zgolj analitičnih, konceptualnih ali provokativnih pristopov.«

»Izzvale oz. vznemirile so me tiste umetniško celovite predstave, ki presegajo zgolj estetski užitek ali intelektualno intrigantnost ter se dotaknejo človeka v njegovih najglobljih plasteh intuitivnih, asociativnih in duhovnih izkušenj.«

»Pričujoči izbor presega razumevanje gledališča zgolj kot prostora odseva in refleksije – pojmuje ga kot prostor presežnega in transformacije.«

»Ponovno uvajamo časovno strnjen pregled izbora uprizoritev, za katere mislimo, da so zanimive, relevantne in imajo potencial tudi v širšem mednarodnem prostoru, t. i. showcase.«

»Maribor ponovno postane vznemirljivo središče gledališkega vrveža, institucionalnega in sektorskega povezovanja, kulturnih izmenjav in seveda tudi druženja.«

»Podvig, ki sta ga sprožila brata Gargallo, se je obnesel: leta 1925 so organizacijski komite preoblikovali v Nacionalni inštitut za staroveško dramatiko.«

»Vsako leto naročimo pri kakšnem od strokovnjakov za starogrško književnost nov prevod dela, ki ga uprizorimo.«

»To pomeni, da imajo veliko posla tudi hoteli in restavracije, taksisti in turistični vodiči, pa tudi muzeji in galerije po mestu.«

»Tukaj se skriva duša našega mesta, saj zelo dobro predstavlja vse, kar Sirakužani smo in kar smo bili.«

»Tema letošnje sezone je norost, povezana s strastjo in z blodnjami. Govorimo torej o izgubi razuma.«

»Ajant je topogledno precej udoben lik, saj sredi predstave umre, kar mi je omogočilo, da sem bil lahko v drugi polovici predstave samo režiser.«

»Pri Ajantu je najbolj privlačno ravno to, da gre za zelo možat lik. Je izrazito enosmeren in dvodimenzionalen.«

»V resnici gre za zgodbo o duševni bolezni oziroma o posledicah misli, ki prodirajo v nas, ne da bi jih ozavestili.«

»Zanimale so me predstave, ki poskušajo artikulirati tudi svet zunaj teksta oziroma uprizoritve ali gledališča kot takega, in predstave, ki za to artikulacijo iščejo – in v veliki meri tudi najdejo – nova izrazna sredstva, tako parcialne znake kot celovit uprizoritveni sistem.«

»To ne pomeni, da je idealno, zagotovo pa je produktivno.«

»V tem pogledu se mi je izkazalo kot najbolj intrigantno, povedano z nekoliko pretiravanja, gledališče z izvršno močjo.«

»Ker so nekatere letošnje tekmovalne uprizoritve daljše ali izvedbeno zahtevnejše, je pred nami kar zahtevna naloga, ki vključuje tudi iskanje in opremljanje zunanjih lokacij in usklajevanje festivalskega urnika.«

»Gre za srečanje dveh ljudi z različnih koncev Evrope, ki pripovedujeta o svoji osebni zgodovini in kontekstu, ki ju obdaja.«

»Predstava še nastaja in za zdaj kaže, da bo zanimivo. Je pa v določenih segmentih tudi povezana s tem, kaj je v gledališču resnično in kaj ni, oziroma kaj je resnično med herojema, torej Vitom in mano, in kaj je zaigrano, kar je po svoje vodilni motiv že vseh Herojev doslej.«

»Gre za zelo osebno zgodbo Male Kline o tem, kaj dejansko spomin pusti na posamezniku, a ne le tistem, ki ga ima ali ga je izgubil, ampak tudi na tistih, ki so povezani s to zgodbo, ki počasi bledi.«

»Prihodnje sezone ne povezujejo z eno samo rdečo nitjo, ampak jo pletejo z mnogimi samosvojimi nitkami in veselimi nitmi, z igrivimi cvirenčki in rahločutnimi cvirni, z ljubečimi vrvicami in odločnimi vrvmi, ki se najrazličnejših barv, odtenkov in oblik prepletajo v mavrični klobčič domišljije.«

»Želimo, da bi Burgtheater v prihodnji sezoni postal zatočišče in priklopna postaja.«

»Zelo mu je bilo všeč, kar je Frank Castorf naredil iz njegove igre Zdenek Adamec.«

»drzna in iznajdljiva ženska, ki se ne le zaveda svoje vloge, ampak jo tudi izjemno pretkano skriva«

»vprašanje zgodb, ki nas oblikujejo in zakaj smo, kakršni smo«

»bolj kot srhljiva slika ali grob prikaz vulgarnosti našega delovanja, ko živimo v svetu, v katerem smo ostali brez kakršne koli samorefleksije, ko sami sebe opravičujemo s tradicijo«