Ključna beseda: zakonodaja

»Jezik je lep. In dva zaimka sta v redu.«

»écriture inclusive tvega, da bo jezik postal manj dostopen ljudem, ki imajo težave s pismenostjo ali so hendikepirani, in predstavlja ideologijo, ki ogroža jasnost našega jezika.«

»Francoski jezik je bogastvo, ki ga treba zaščititi pred wokeizmom, katerega vključujoč jezik je še ena zlovešča in groteskna manifestacija.«

»Ali imamo izredne razmere v državi? Ne. Ali jih imate v gibanju Svoboda? Da. A to še ne pomeni, da lahko za talce vzamete druge poslance oz. DZ.«

»V SDS-u vam sporočamo, da nismo na poziv in da ostro nasprotujemo vaši zlorabi moči, poslovnika in nujnega postopka.«

»Predlagane rešitve, ki so plod enoletnih pogajanj socialnih partnerjev, pomenijo posodobitev zakona o delovnih razmerjih, da bo primeren za stoletje, v katerem živimo.«

»Zakon je uperjen proti delodajalcem, kratko pa bodo potegnili zaposleni, ker ne bo več služb, sploh ne dobrih.«

»Ščiti jih pred razkritjem identitete in pred maščevanjem.«

»Cena, ki sem jo plačala, je bila izjemno visoka.«

»Resnica je danes veliko bolj pogubna kot pa laž in kraja.«

»Nisem videl nobenega žvižgača, sem si pogledal ta prispevek. To ni noben žvižgač, je še kako vpleten v ta posel.«

»Kdo je dal podatke žvižgaču? Tisti človek mora biti nekaj takega kot vohun.«

»Takšne izjave sledijo predvsem dvema ciljema.«

»Strah pred povračilnimi ukrepi, pred izločitvijo iz delovnega okolja, iz tima, na koncu pred izgubo socialnega statusa, zaposlitve, osnovnega človeškega dostojanstva.«

»Novi zakon o zaščiti žvižgačev je po mnenju Draga Kosa zelo pomemben korak pri zaščiti žvižgačev.«

»Cilj je, da se zlorabe odkrijejo, ustrezno obravnavajo, da se ugotovi, kakšno škodo predstavljajo za družbo in da se proti kršilcem ustrezno ukrepa.«

»Koliko od teh zavezancev je to do zdaj tudi res storilo pa skoraj devet mesecev po uveljavitvi zakona po besedah Gregorja Pirjevca, vodje Centra za zaščito prijaviteljev pri KPK-ju, ne vedo.«

»Na eni strani so to ljudje, ki so ostali brez kakršne koli zaščite, in žrtve smo tudi vsi preostali, ker se kršitve ne odkrivajo in ne odpravljajo.«

»Majhnost kratkoročnih koristi ob tem se ne more meriti z dolgoročno slabimi posledicami, ki imajo neobvladljiv učinek v celotni družbi.«

»Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar, preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč.«

»Ta se torej ne uporablja za slamo in naravne nenevarne kmetijske in gozdarske materiale, ki nastanejo pri opravljanju dejavnosti v kmetijstvu in gozdarstvu, če se jih nazaj uporabi v kmetijstvu in gozdarstvu in če ne ogrožajo okolja in zdravja ljudi. Treba pa je to razlikovati od gospodinjskih odpadkov ali ostankov z vrtov in parkov, ki so biorazgradljivi, in jim rečemo po domače zeleni rez. To pa je po uredbi treba ali kompostirati ali oddati in se jih torej ne sme kuriti.«

»Kar loči opravljanje kmetijske dejavnosti od sežiganja odpadkov, je, da se proizvod, ki je posledica sežiga, torej pepel, uporabi kot gnojilno sredstvo.«

»Na vprašanja nisem dobil jasnega odgovora. Pričakujem, da se bodo uskladili in nam dali navodila. Ljudje nas veliko sprašujejo. A ne vemo, kaj jim povedati. Apeliram na kmečko pamet. Mi smo ljudi navadili, naj nas pokličejo in nam napovejo kurjenje. Zdaj se bo zgodilo, da nas ne bodo več obveščali. Zakurili bodo in pustili ogenj na njivi.«

»V formalnem smislu občinski odlok, ki veleva, da morajo občani kurjenja prijaviti, še vedno velja. A zakonodaja določa natančno, kaj in kdaj je dovoljeno kuriti. Po našem razumevanju je kurjenje dovoljeno le izjemoma.«

»Dobili bomo požigalce, ne pa rešitve. Ali smo potem gasilci dolžni take ognje pogasiti?«

»Najbolj prečeča je ta problematika na Primorskem. Zavedati se moramo, da prijava kurjenja na regijski center za obveščanje ni dovoljenje, da se res lahko kuri. Pri dosedanjih nadzorih niti en kmetovalec ni navedel, da kuri zato, da bo s pepelom pognojil. Vsi so rekli, da kurijo zato, ker nimajo kam z vejami. In to je narobe. Tega spomladanskega čiščenja je preveč.«

»Svetovalci brez opravljenega pripravništva v zdravstvu, brez opravljenega strokovnega izpita v zdravstvu, brez opravljene specializacije v zdravstvu in brez ene ure klinične prakse v zdravstvu ne bi smeli izvajati psihoterapije na račun zdravstvene blagajne.«

»Kako bo prepoznal človeka s psihotično motnjo? Ali ugotovil, da njegovemu pacientu tumor na možganih povzroča spremembe v psihičnih funkcijah? Tega se naučiš na kroženju ob opravljanju specializacije, ko pol leta delaš v Polju in na nevrologiji, zato menimo, da zunaj zdravstva izobraženi kadri ne morejo opravljati psihoterapije na račun zdravstvene blagajne.«

»Razkorak med potrebami na eni strani in nezaposljivostjo teh strokovnjakov v javnem sektorju zaradi neurejene zakonodaje na drugi je preprosto prevelik.«

»Če bo imel težave s kolenom ali srcem, bo najbrž natančno preučil, katerega ortopeda oziroma kardiologa izbrati. To naj velja tudi za glavo oziroma možgane – zaupajmo jo ljudem, ki so za to usposobljeni in ki bodo naše težave obravnavali po najnovejših smernicah.«