Ključna beseda: zgodovina

»lahko skozi zgodovino sledimo nedosledni uporabi pojma Ilirija.«

»ne ve, ali v tekstu obstaja dramski oz. gledališki potencial«

»Moja raziskava rodbine Auersperg, natančneje bratov Volfa Engelberta grofa Auersperga in Janeza Vajkarda kneza Auersperga, sega že v čas pisanja magistrske naloge, ko sem se na pobudo takratnega mentorja prof. dr. Stanka Kokoleta v Ljubljani lotil preučevanja slavnostne dvorane nekdanjega Knežjega dvorca v Ljubljani.«

»Posvečal se je predvsem razvoju umetnosti in znanosti. Bil je v stiku z aktualnimi smernicami v Evropi, prav tako so se na njegovi mizi znašle najnovejše jedi.«

»Da, knjižnico Volfa Engelberta grofa Auersperga bi lahko označili za nekakšno kulturno središče, ki je skupaj s Škofijsko knjižnico in knjižnico ljubljanskega jezuitskega kolegija hranila najnovejšo literaturo z vseh znanstvenih področij.«

»Knjižnica je bila zasebna in ni bila odprta za širšo javnost, vendar je bila vseeno dostopna velikemu številu bralcev.«

»Obama je skoraj povzročil diplomatski incident, ko je zaprosil za krožnik s sirom, ki ga ni bilo na meniju.«

»Kraljica je bila tista, ki se je odločila, in očitno ji je bila foie gras všeč, zato je na meniju.«

»Želeli smo izvedeti, kakšna je bila vloga raka v preteklosti, kako razširjena je bila ta bolezen v antiki in kako so se antične družbe spopadale s to patologijo.«

»Zdi se, da so stari Egipčani izvajali neke vrste kirurške posege, povezane s prisotnostjo rakavih celic, kar dokazuje, da je staroegipčanska medicina izvajala tudi eksperimentalna zdravljenja ali medicinske raziskave v povezavi z rakom.«

»Vidimo, da staroegipčanska medicina ni temeljila le na zeliščnih zdravilih, kot je medicina v drugih starodavnih civilizacijah. Neposredno se je opirala na kirurške prakse.«

»Izhajamo iz vprašanja: Kako lahko spoštujemo zgodovinsko temo, s katero se lahko izvajalci povežejo tudi na osebni ravni? Za nas mora biti pogled tistih na odru v stiku s pogledom gledalca, da bi ga popeljali v intimni prostor odnosa, znotraj katerega razvijamo naš koncept bivanja na meji, na kraju neznanega, na kraju, kjer ni voditeljev, na kraju dialoga.«

»Hrepenenje po skupnosti, obči človeškosti. Brez meja. Izhajajoč iz osebnih spominov in zgodovinskih pričevanj o vsakdanjih dejanjih poguma in iznajdljivosti, majhnih uporih v majhnih užitkih s tihotapljenjem vsakdanjih dobrin, kot so cigarete, revije ali kavbojke – in zastavljanjem telesa – čez mesto, ki ga deli zgodovinska meja – in politični sistem.«

»Dokumentarna serija Zgodbe s prepiha želi na svež in moderen način predstaviti dogodke iz preteklosti slovenske zgodovine – daleč stran od suhoparnega učbeniškega zgodovinopisja, toda z veliko mero pozornosti na zgodovinska dejstva.«

»Vsaka izmed šestih epizod bo pripovedovala neverjetne zgodbe, ki smo jih mnogi že pozabili, medtem ko morda nekateri zanje nismo nikoli vedeli.«

»O Anici Gorjup, obtoženi čarovništva, ni veliko znanega. O njenem obstoju sklepamo le iz štiristo let starega rabljevega računa. V njem je natančno popisano, kako so jo naši predniki mučili in pozneje usmrtili.«

»Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK počel v preteklosti in vsega, kar počne danes, pogled pa upira tudi v prihodnost.«

»Kot prvega je izpostavila nacionalno funkcijo, ki temelji na zbiranju slovenike, kot drugega univerzitetno funkcijo – podporo znanosti, raziskovanju in študiju –, tretji steber pa je digitalna knjižnica Slovenije.«

»Poseben izziv je bil, kako v en prostor umestiti 250-letno bogato zgodovino knjižnice.«

»Vidim, kako je, na izlet ste prišli. Fotografirat mesto, ki ste ga požgali. /…/ Se slikat pred spomeniki, ki smo jih postavili za žrtve vaših zločinov? /…/ Kupovat spominke, da boste lahko doma pokazali, kako pogumno ste se podali med podljudi? /…/ No, Niemiec, vzemi. Vzemi in pokaži vsem ta narod, ki ste ga skoraj iztrebili. /…/ Pojdi že enkrat. Raus!«

»Vse, kar je bilo njenega, mama, brat, jezik, ime, se ji je zdelo tuje. Vse, kar je bila nekoč, hčerka, Nemka, je bilo tuje. Morda je bil njen obstoj, med takrat in zdaj, med Nemčijo in Poljsko, nepremična, boleča točka.«

»Marsikateri skladno oblikovan vaški, kulturni, prosvetni, sokolski ali zadružni dom, ki je prevladujoči objekt v urbanem tkivu, je iz obdobja med svetovnima vojnama.«

»Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, zelo ga je spodbujal Janez Evangelist Krek.«

»Marsikje po Sloveniji večino teh vlog še vedno opravljajo.«

»Mislim, da bi bili njeni ustanovitelji z današnjo Evropsko unijo izjemno zadovoljni, predvsem z dejstvom, da se kar 27 članic v veliki meri medsebojno dogovarja in sodeluje, da deluje enotni trg, da je Evropa tudi pomemben glas na geopolitičnem parketu.«

»Okoliščine so bile takrat bistveno drugačne od današnjih.«

»Do vojaške integracije Evropske unije je še dolga pot.«

»Je pa treba preskočiti še kar nekaj ovir, med drugim tudi popolno soglasje vseh 27 članic.«

»Je pa res, da imamo danes v Evropi posebno skupino migrantov, ki prihajajo iz zunajevropskih držav in imajo še en predznak. To je islamska veroizpoved, do katere smo zaradi zgodovinskih korenin še bolj nezaupljivi.«

»Večina Slovencev se po mojem mnenju zaveda, da Slovenija brez Unije dolgoročno ne more obstati, morda celo kratkoročno.«