»Kopal sem tri mesece. Vodo smo na začetku odvajali ročno, z vedri. Šele ko smo dobili črpalko, smo lahko nadaljevali. Zemlja je bila blatna in polna gline, toda delo je bilo nujno. V predoru je odmevala pesem in ti redki trenutki sproščenosti so bili v napetosti vojne neprecenljivi.«
»Ko smo med vojno kuhali iz droži, smo jedi poimenovali tako, da so nas spominjale na preteklost – ocvrte zrezke ali piščančja jetrca. To nas je ohranjalo povezane z življenjem, ki smo ga nekoč poznali.«
»Ko sem prvič stopila v predor, noseča in z nahrbtnikom, polnim mesa in z bučo za moje starše, nisem čutila strahu. Vedela sem le, da moram naprej – življenje je bilo močnejše od nevarnosti.«
»In ne bomo dopustili, da v 21. stoletju njihove slabe kopije relativizirajo zgodovino, ki je povzročila toliko gorja – in ki je bila premagana z napori množic na obeh straneh meje.«
»Kraji, kot je Rižarna, opozarjajo, da mir, demokracija in sožitje niso samoumevni. Danes smo znova priča nasilju, ki kaže, kako krhek je mir in kako pomembno je, da ostanemo pozorni na nauk zgodovine.«