Ključna beseda: zgodovina

»Želeli smo izvedeti, kakšna je bila vloga raka v preteklosti, kako razširjena je bila ta bolezen v antiki in kako so se antične družbe spopadale s to patologijo.«

»Zdi se, da so stari Egipčani izvajali neke vrste kirurške posege, povezane s prisotnostjo rakavih celic, kar dokazuje, da je staroegipčanska medicina izvajala tudi eksperimentalna zdravljenja ali medicinske raziskave v povezavi z rakom.«

»Vidimo, da staroegipčanska medicina ni temeljila le na zeliščnih zdravilih, kot je medicina v drugih starodavnih civilizacijah. Neposredno se je opirala na kirurške prakse.«

»Izhajamo iz vprašanja: Kako lahko spoštujemo zgodovinsko temo, s katero se lahko izvajalci povežejo tudi na osebni ravni? Za nas mora biti pogled tistih na odru v stiku s pogledom gledalca, da bi ga popeljali v intimni prostor odnosa, znotraj katerega razvijamo naš koncept bivanja na meji, na kraju neznanega, na kraju, kjer ni voditeljev, na kraju dialoga.«

»Hrepenenje po skupnosti, obči človeškosti. Brez meja. Izhajajoč iz osebnih spominov in zgodovinskih pričevanj o vsakdanjih dejanjih poguma in iznajdljivosti, majhnih uporih v majhnih užitkih s tihotapljenjem vsakdanjih dobrin, kot so cigarete, revije ali kavbojke – in zastavljanjem telesa – čez mesto, ki ga deli zgodovinska meja – in politični sistem.«

»Dokumentarna serija Zgodbe s prepiha želi na svež in moderen način predstaviti dogodke iz preteklosti slovenske zgodovine – daleč stran od suhoparnega učbeniškega zgodovinopisja, toda z veliko mero pozornosti na zgodovinska dejstva.«

»Vsaka izmed šestih epizod bo pripovedovala neverjetne zgodbe, ki smo jih mnogi že pozabili, medtem ko morda nekateri zanje nismo nikoli vedeli.«

»O Anici Gorjup, obtoženi čarovništva, ni veliko znanega. O njenem obstoju sklepamo le iz štiristo let starega rabljevega računa. V njem je natančno popisano, kako so jo naši predniki mučili in pozneje usmrtili.«

»Razstava je svojstven mozaik vsega, kar je NUK počel v preteklosti in vsega, kar počne danes, pogled pa upira tudi v prihodnost.«

»Kot prvega je izpostavila nacionalno funkcijo, ki temelji na zbiranju slovenike, kot drugega univerzitetno funkcijo – podporo znanosti, raziskovanju in študiju –, tretji steber pa je digitalna knjižnica Slovenije.«

»Poseben izziv je bil, kako v en prostor umestiti 250-letno bogato zgodovino knjižnice.«

»Vidim, kako je, na izlet ste prišli. Fotografirat mesto, ki ste ga požgali. /…/ Se slikat pred spomeniki, ki smo jih postavili za žrtve vaših zločinov? /…/ Kupovat spominke, da boste lahko doma pokazali, kako pogumno ste se podali med podljudi? /…/ No, Niemiec, vzemi. Vzemi in pokaži vsem ta narod, ki ste ga skoraj iztrebili. /…/ Pojdi že enkrat. Raus!«

»Vse, kar je bilo njenega, mama, brat, jezik, ime, se ji je zdelo tuje. Vse, kar je bila nekoč, hčerka, Nemka, je bilo tuje. Morda je bil njen obstoj, med takrat in zdaj, med Nemčijo in Poljsko, nepremična, boleča točka.«

»Marsikateri skladno oblikovan vaški, kulturni, prosvetni, sokolski ali zadružni dom, ki je prevladujoči objekt v urbanem tkivu, je iz obdobja med svetovnima vojnama.«

»Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, zelo ga je spodbujal Janez Evangelist Krek.«

»Marsikje po Sloveniji večino teh vlog še vedno opravljajo.«

»Mislim, da bi bili njeni ustanovitelji z današnjo Evropsko unijo izjemno zadovoljni, predvsem z dejstvom, da se kar 27 članic v veliki meri medsebojno dogovarja in sodeluje, da deluje enotni trg, da je Evropa tudi pomemben glas na geopolitičnem parketu.«

»Okoliščine so bile takrat bistveno drugačne od današnjih.«

»Do vojaške integracije Evropske unije je še dolga pot.«

»Je pa treba preskočiti še kar nekaj ovir, med drugim tudi popolno soglasje vseh 27 članic.«

»Je pa res, da imamo danes v Evropi posebno skupino migrantov, ki prihajajo iz zunajevropskih držav in imajo še en predznak. To je islamska veroizpoved, do katere smo zaradi zgodovinskih korenin še bolj nezaupljivi.«

»Večina Slovencev se po mojem mnenju zaveda, da Slovenija brez Unije dolgoročno ne more obstati, morda celo kratkoročno.«

»Vse se je začelo s črnim kolesom.«

»Še danes se spomnim najine nevere, ko sva v njej zagledala kolo. Čisto pravo pravcato kolo!«

»Druga čelada je bila najdena deset metrov stran od lokacije, kjer je bila najdena prva. Sta nekoliko različni, razlikujeta se po ličnicah ob obrazu, zato sklepamo, da je danes najdena iz od 5. do 6. stoletja (pr. n. št., op. n.), kar pomeni, da je nekoliko starejša od prve, a moramo še ugotoviti podrobnosti.«

»Obe sta bili najdeni kot ločena predmeta, položena tako, kot da je šlo za nekakšno kultno prakso (...) To so bila votivna darila, ki so bila puščena v znak spoštovanja do božanstev ali ljudi, ki so tukaj pokopani. Mislimo, da niso povezana z nobenim določenim posameznikom, ki je tukaj pokopan, saj mesto vsebuje ostanke več deset posameznikov.«

»Te gomile so najverjetneje oropali Rimljani, ki so prišli sem v zadnjih desetletjih 1. stol. pr. n. št., torej v času, ko je Oktavijan, prihodnji rimski cesar, vodil vojaške pohode proti Ilirom na vzhodnem Jadranu.«

»Bogastvo te skupnosti, ki je živela tukaj, kar je razvidno iz številnih artefaktov, najdenih na območju grobišč, je bilo najverjetneje ustvarjeno zaradi trgovine in nadzora nad trgovskimi potmi, ki potekajo od jugovzhoda proti severozahodu in naprej proti notranjosti Balkana.«

»Nove najdbe in ugotovitve lahko tudi pomagajo pri spremembi prevladujoče perspektive o zgodovini tega dela Sredozemlja, o kateri tradicionalno pripovedujejo grški ali rimski viri.«

»Nekatera od besedil na zoglenelih zvitkih bi lahko povsem na novo napisala zgodovino ključnih obdobij antičnega sveta.«