»To je pomemben dosežek za ohranitev edinega jezika, v katerem se pri nas sporazumeva 1500 gluhih, vendar je kretenj občutno premalo za potrebe gluhih, ki danes vstopajo v različne sfere družbenega življenja, kot so fakultete, sodišča, psihoterapije in drugo.«
»Glede na to, da je v državi okrog 150.000 ljudi z izgubo sluha, lahko trdimo, da obstaja širok družbeni interes za hitro realizacijo projekta.«
»Res je, da smo pred letom in pol slovenski znakovni jezik vpisali v slovensko ustavo, s čimer naša država priznava uporabnike znakovnega jezika in jezika gluhoslepih kot skupnosti z lastno kulturo, identiteto in jezikom.«
»Zato sem čutila izjemno odgovornost, da prikažemo trpke usode, ki so zaznamovale gluhe. Prav je, da njihove zgodbe, občutke in trpljenje slišimo in spoznamo. Nekaj teh dejstev tako ne bo več skritih, medtem ko preštevilnih žal ne bomo nikoli slišali.«
»Na žalost gluhi namreč ne zasedajo mest odločanja, niti tistih, ki se tičejo njihove lastne usode. Morda bomo s spremembo ustave kmalu dobili več pravnic za gluhe kot pravnikov, zdravnic in zdravnikov, ekonomistk in ekonomistov, morebiti celo poslank in poslancev. In ko bo napočil ta čas, ne bomo več govorili o odrinjeni manjšini.«
»Pričakujemo, da bo država na podlagi obeh strateških dokumentov poskrbela za sistemski razvoj znakovnega jezika. Razviti je treba večjo bazo kretenj, uvesti predmet znakovni jezik v šolah, kjer se šolajo gluhi, raziskati slovnične značilnosti jezika ter ga implementirati v vse ravni življenja gluhih.«
»Po vpisu slovenskega znakovnega jezika v ustavo sem zagotovo mislila, da se bodo stvari vsem nam dijakom, študentom, učencem odprle, vendar je bil prvi udarec že 1. septembra, ko so gluhi otroci ostali brez tolmača. In to je bil za nas ogromen šok, da kljub tej ustavni spremembi te pravice ni.«
»Šole ne zagotavljajo popolne navzočnosti tolmača, kar predstavlja diskriminacijo gluhih otrok pri dostopu do izobraževanja.«
»Vpis jezika gluhoslepih v Ustavo RS je na evropski in svetovni ravni edinstven in neprimerljiv dosežek, za katerega smo si v Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN aktivno prizadevali zadnji dve leti.«
»Pričakujemo, da se bo na podlagi vpisa jezika gluhoslepih v Ustavo sprejel tudi zakon, ki bo ljudem z gluhoslepoto dal temeljne pravice in omogočil njihovo emancipacijo.«
»Mislim, da bo vaša obletnica, 90 let delovanja, nagrajena s pravilno odločitvijo državnega zbora, kar bo pomembno sporočilo tudi za druge članice EU-ja.«