Omemba: Žiga Divjak

»Ob tem pozabljamo, da je kriza izredni čas, čas, ko na videz nemogoče ideje postanejo mogoče. Toda katere ideje? Tiste, ki bi ljudem omogočile večjo varnost, zdravje in blaginjo, ali one, namenjene nadaljnjemu bogatenju že tako nepredstavljivo bogatih?«

»V Krizah se je Žiga Divjak z ekipo posvetil tem vprašanjem, ob čemer posebno pozornost namenja človekovi zmožnosti za sodelovanje in potrebi, da svet narave znova odkrijemo ne le kot vir, temveč kot enakovrednega partnerja.«

»Teme, s katerimi se ukvarjava, izhajajo iz potrebe, da se o njih govori. Zato nas te teme nekako polnijo, ker imaš občutek, da vsaj govorimo o njih. Ne delamo si utvar, da spreminjamo svet v velikem pomenu, ga pa mogoče skozi majhne stvari.«

»Skoraj vedno poskušava delati tako, da imava torej že eno sliko o tem, kdo bo igral na koncu. To vodi v razmislek, kako oblikovati predstavo.«

»Saj ne moreš niti policije poklicati.«

»Poskušajo v predstavi soočiti dva vidika: ujetost v svet, ki se 'samo prilagaja in predaja nekemu narativu kapitala', medtem ko 'živi svet okrog nas vedno znova izgublja, s tem, ko izgublja narava, pa na neki način izgubljamo tudi mi'.«

»Se v nas nabira veliko neke jeze, ki se izraža v izgorelosti in depresiji.«

»Za njimi je intenziven študij, hkrati pa ga je bilo 'strah zaradi fenomenalne igralske ekipe'.«

»Vse bolj postaja jasno, da je skupnostno delovanje edina možna alternativna rešitev tega problema.«

»Predstavlja situacijo takšno, kot je – precej katastrofično.«

»V resnici postajamo objekti zato, da lahko dva odstotka prebivalstva uživata v svoji subjektiviteti.«

»Kot da nas nekaj ves čas vrti in ta spirala postaja vedno hitrejša.«

»Režiser Žiga Divjak je igralca postavil v statičen, sedeč položaj in tako težišče drame postavil na čustva, ki jih skozi predstavo doživlja mladi par.«

»Zdi se mi, da imamo velikokrat potrebo deliti svoje probleme, hkrati pa nismo čisto pripravljeni oz. nismo čisto prepričani, koliko razkriti in kako to povedati. To smo iskali.«

»Katarina Morano kot avtorica v svojem pisanju prepleta tok zavesti in tok podzavesti.«

»Bosna in Hercegovina je izhodiščna točka za gejm – kar je izraz, s katerim migranti označujejo zadnje kilometre poti, ki jih ločijo od njihovega cilja v EU-ju – in tudi tista, kamor Slovenija, Hrvaška in druge države EU-ja begunce venomer verižno vrača, ne glede na tamkajšnje nevzdržne razmere.«

»Smo v teh temnih, črnih časih, ampak smo se odprli in ste prišli. Jaz bi dal eno nagrado tudi občinstvu in pridite še.«

»Hkrati pa seveda lahko trdim, da je bilo na festivalu prikazanih zelo veliko kakovostnih predstav in s tega vidika je to še toliko večja potrditev za naš Škofjeloški pasijon.«

»Njena igra ne poteka v fikcijskih svetovih, temveč jo igra stvarna problematika, ki odzvanja lokalno in globalno.«

»Vitalnost in družbena odgovornost gledališča.«

»Repetitivnost: pričevanja se začenjajo z dokumentarnimi podatki o usodah beguncev.«

»S selektivnim izborom realnih predmetov, ki simbolizirajo usode posameznikov, ustvari pretresljivo instalacijo.«

»Zvok v uprizoritvah Gejm in Sedem dni evocira drugačnost in senzibilizira občinstvo.«

»Svojo odrsko eksistenco ves čas vodi skozi pronicljiv proces.«

»Vlogo opredeljuje neimenovana bolezen, ki v temelju zaznamuje življenje intelektualno razgledane in senzibilne ženske.«

»Hvala vsi, ki ste bili z mano na tem nenavadnem, drugačnem, včasih težkem, zelo bogatem in predvsem izjemno dragocenem popotovanju.«

»V nobenem trenutku ni didaktičen, ne moralizira in ne želi ugajati občinstvu.«

»Zakaj ne zmoremo njegove vere v prihodnost?«

»Čeprav je apokalipsa neprestano prisotna v naših mikrokozmosih, se še vedno raje oklepamo tega, kar poznamo, tudi če nas onesrečuje, kot da bi se prepustili destrukciji.«

»Gre za naš čas, za našo sodobnost, ki poskuša prek Kosovela pogledati nase zunaj omejitev našega časa, gre za prepričanje, da še ni prepozno, da mislimo Novo Evropo.«