»Stroške plač je nujno treba znižati oziroma razbremeniti na prispevni stopnji. S tem bodo naši zaposleni dobili višja neto izplačila, lažje jih bomo zadržali v domačih podjetjih in bolj bomo konkurenčni. Nedopustno je pričakovati, da bo gospodarstvo sposobno prenašati še dodatne obremenitve ob že tako visokih stroških plač.«
»Menimo, da je za tisti del normirancev, ki nam jih je uspelo obdržati v mejah do 60.000 evrov, obdavčitev primerna. Bojimo pa se, da se bo z znižanjem praga, ko nekdo še lahko posluje v tej obliki, spet povečala siva ekonomija.«
»Opravili smo analizo v različnih panogah, ki je pokazala, da bo pravilnik o premeščanju bremen prizadel številne panoge, zlasti trgovino, gradbeništvo, vrtnarstvo. Za mala podjetja, kjer je že zdaj težava s pomanjkanjem delovne sile, bo uvedba pravilnika povzročila administrativne in finančne težave. Rotiranje na delovnih mestih, kot je predlagalo ministrstvo za delo, v praksi torej ni izvedljivo.«
»Mejne vrednosti, kdaj so obremenitve za delavca previsoke, so pri nas hitreje v rdečem kot v Nemčiji, hkrati pa je pravilnik v Nemčiji zgolj priporočilo, pri nas pa obveznost. Pravilnik je treba zato še pred uveljavitvijo ustrezno spremeniti.«
»Menimo, da bi morali biti, glede na zneske na položnicah, ki smo jih obrtniki in podjetniki prejeli za mesec januar, ko cene niso bile več regulirane, mali poslovni odjemalci še naprej deležni regulacije.«
»Po podatkih, ki smo jih dobili, bomo obrtniki v dopoldanskem času, ko delamo, takrat pa naj bi bile omrežnine višje, spet plačevali višje cene elektrike. Za to smo lahko upravičeno zelo zaskrbljeni.«
»V Sloveniji proizvedemo določen del lastne elektrike. Menim, da bi morala tržna vrednost elektrike veljati le za tisti del, ki nam ga zmanjka, tista, ki jo proizvedemo doma, pa naj bi bila po borznih cenah.«
»Med vrsticami nam je minister Mesec dal vedeti, da tega denarja država nima, tako da to znova pade na breme delodajalca, s čimer se ne strinjamo. Proti načelno nismo, problem je plačilo teh prispevkov.«
»Kar se tiče oskrbovalnega dopusta, ki je del implementacija evropske direktive, ne sprejemamo, da tisti, ki bi koristil oskrbovalni dopust, ne bi prejel nadomestila. V Sloveniji pravica, ki si jo mora plačati delavec sam, ni pravica in se ne izkorišča.«
»Številni imamo že zdaj težave priti do kadra. V številnih panogah je potrebna fizična prisotnost zaposlenega. Tiste panoge, ki ne bi imele možnosti uvedbe 30-urnega delovnika, bi bile tako v še težjem položaju pri pridobivanju kadrov.«
»Mi se pogovarjamo o pomanjkanju delovne sile, po drugi strani pa želijo uvesti krajši delovni čas. To ne gre skupaj, saj logike tu ni.«
»Mi doslej nismo imeli univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, čeprav smo mislili, da ga imamo. Vse storitve bodo od zdaj plačane iz obveznega zavarovanja, to pomeni na osnovi vzajemnosti med ljudmi.«
»Psihološki učinek, ko bo delavec dobil 25 evrov nižjo plačo, bo zagotovo negativen. Druga negativna stvar pa je, da bomo delodajalci plačevali tudi bančne stroške, ki bodo s tem nastali.«
»Zelo smo veseli, da so se odločevalci zganili ob napovedanem dvigu premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in menimo, da je to velik, vsaj simbolni korak.«
»Za zdravstveno reformo potrebujemo cilje, potrebujemo jasno zavezo vlade, da bo podpirala javno zdravstvo in krepila javno zdravstvo. Potrebujemo tudi zakonske ukrepe na tem področju.«