Omemba: Gregor Strniša

»Pošteni, nič bahaški, se mi zdi, da pričarajo duha tistega časa.«

»Je tudi pohištvo. Družinska srebrnina, ki se deduje.«

»Klavir na gradu Strmol je še vedno točno na tistem mestu, kjer je bil od leta, mislim, da 1936.«

»Jaz se sicer tega klavirja ne spomin, ker sem bil rojen mesec pred vojno, klavir je šel pa v šestih mesecih.«

»Neverjetna zgodovina tega klavirja me je presunila.«

»Kot ti lahko v teh občutljivih rosnih letih zagnusijo še marsikaj drugega, če te preveč silijo.«

»Dva nista dvakrat po en sam. / Dva nista dvakrat več. Sta dvakrat manj.«

»Kjer sem jaz, so tudi škandali.«

»To je pravi pomen rdeče zvezde.«

»Ni lahko stopiti na oder, a če je treba, je treba.«

»Glede na to, da naj bi bila jaz glavna oseba v knjigi, bi si mislila, da imam kakšno besedo pri tem.«

»Najameva dva sužnja, ki pišeta, nato ju utopiva in midva kasirava.«

»Ne potrebujem tvoje duše, ker jih imam preveč, daj mi svoj spomin.«

»To, za kar se boriš, to je duša.«

»Zanimalo nas je, kaj duša sploh je. Če se ji odpoveš, kaj je tisto, kar prodaš, kar zastaviš, ob kar si.«

»Hudič je ravno zato fenomenalen, ker zavzame pozicijo prijatelja človeštva, ki hoče pomagati in govori, da nas ima res rad.«

»Če si želiš biti nekdo drug, se spomni: če bi bi nekdo drug, potem to ne bi bil več ti.«