Omemba: Jan Krmelj

»Žabe smo, z jezikom ustvarjamo realnost – in vmes, če si prisluhnemo, se morda rodi tudi smisel.«

»Občutek tega, da se svet končuje, je vseprisoten. Bodisi, da gre za medijsko reprezentacijo tega, bodisi za občutek, da si težko predstavljamo prihodnost.«

»Spopad z naivnostjo, ki vodi v pogubo.«

»Osrednja poanta priredbe je, da poziciji dobrega in zla v današnjem svetu nista jasni.«

»drzna in iznajdljiva ženska, ki se ne le zaveda svoje vloge, ampak jo tudi izjemno pretkano skriva«

»vprašanje zgodb, ki nas oblikujejo in zakaj smo, kakršni smo«

»bolj kot srhljiva slika ali grob prikaz vulgarnosti našega delovanja, ko živimo v svetu, v katerem smo ostali brez kakršne koli samorefleksije, ko sami sebe opravičujemo s tradicijo«

»Preprosto Drama je, v vseh odtenkih te besedne zveze.«

»lucidno in duhovito metaforo jalovosti človeškega nasilja in razlik, ki bazirajo na neki abstraktni ideologiji ali na družbenih vlogah, ki so nam dodeljene ne glede na našo izbiro«

»komična drama, ki paradoksalno obravnava zelo travmatično zgodbo druge svetovne vojne«

»Jezikovni spodrsljaj se zgodi vsakomur, tudi političarkam.«

»Moja pot iz Irana do Slovenije je bila polna nevarnosti in izzivov.«

»Tisti, ki se ne premaknejo, ne opazijo svojih verig.«

»Do izdajalcev v vsakdanjem življenju, do političnega izdajalstva, kolaboracije in podobno.«

»Gre za kontemplacijo o ranljivosti, ki si jo je že dalj časa želel raziskati.«

»Kaj je režiser, ki ne more režirati?«

»Filmski Dreyman preveč enostavno izrisan. A hkrati realnost opredeljujejo paradoksi.«

»Kar se zgodi, je strašno šele, ko postane nemo. Tišina je strašna.«

»Če ne zavzameš stališča, nisi človek.«

»Je lahko kdor koli, ki je slišal to kompozicijo, zares slišal, slab človek?«