»Bilo bi zelo dobrodošlo, če bi ministrica spoštovala mnenje sveta, kajti v njem smo vsi ključni deležniki, ne samo nevladne organizacije, tudi raziskovalne, šolske organizacije in drugi. Ta svet je povedal, kaj si misli o zakonodaji.«
»Ministrstvo teh ključnih podatkov za odločitve ni predložilo, kmetje pa nikakor ne sprejemamo, da se zakonodaja sprejema 'na pamet', saj vsaka nepremišljena sprememba ne vpliva zgolj na 'nekaj' ogorčenih kmetov, ampak na prehransko varnost Slovenije.«
»Tudi na zbornici ugotavljamo, da je na kmetijskih gospodarstvih potreba po izobraževanju, po novih znanjih, zato podpiramo razvoj srednjega, višjega in visokega šolstva na tem področju.«
»Danes mora kmet poznati marsikatero področje, ki mu ga včasih ni bilo treba poznati, zato je izrednega pomena, da so kmetje, mladi prevzemniki in tudi strokovnjaki, ki delujejo na kmetijskem področju, ustrezno izobraženi.«
»Ni več skrivnost, da bo kampanja trajala od 19. 3. do 6. 6. Vsi skupaj ocenjujemo, da je to prepozen rok za oddajanje subvencijskih vlog, da bi morala kampanja potekati v tem, zimskem ali zgodnjepomladanskem času.«
»Če bo obveljala takšna, kot je bila pripravljena, bo resno ogrozila delovanje kar nekaj tisoč slovenskih kmetij, zlasti majhnih kmetij na gorsko-hribovskih območjih, kajti, sem prepričan, kmetije se tega ne bodo šle.«
»Tudi če je žival na tleh, ne v kletki, ampak na hodniku, je to nedopustno. Trupla se morajo odstraniti. To je popolnoma zgrešeno iz več razlogov. To je vaba za glodavce.«
»Hrana bo prišla na naše police iz pridelav, ki ne upoštevajo okoljskih standardov, dobrobiti živali, kjer se krčijo gozdovi, da se lahko prideluje hrana, kjer je raba hormonov in antibiotikov na povsem drugačni ravni, kot je to v Evropi, predvsem pa v Sloveniji.«
»Sporazum je z vidika slovenskega in evropskega kmetijstva slab. Verjetno je dober za druge panoge na gospodarskem področju, vendar bo žrtev sporazuma zagotovo kmetijski sektor, saj bodo slovenski kmetje bistveno manj uspešni na trgu.«
»Hrana bo prišla na naše police iz pridelav, ki ne upoštevajo okoljskih standardov, dobrobiti živali, kjer se krčijo gozdovi, da se lahko prideluje hrana, kjer je raba hormonov in antibiotikov na povsem drugačni ravni, kot je to v Evropi, predvsem pa v Sloveniji.«
»Sporazum je z vidika slovenskega in evropskega kmetijstva slab. Verjetno je dober za druge panoge na gospodarskem področju, vendar bo žrtev sporazuma zagotovo kmetijski sektor, saj bodo slovenski kmetje bistveno manj uspešni na trgu.«