Omemba: Jure Kirbiš

»Pri deveti izvedbi trienala o tem ni dileme: ekipa z umetniškim vodjem Juretom Kirbišem na čelu ta nagovor prepričljivo izpelje.«

»V ikonični stavbi mesta Letos je to 'hiša strahov', ki so jo prepoznali v dolga leta zaprti vili.«

»Koruzno polje – ostani tako dolgo, kot želiš sicer odpira več možnih interpretacij, Kirbiš pa jo vključi v narativo letošnje razstave kot arhetipsko prizorišče grozljivke.«

»Vid Koprivšek, ki v delu Track/Tir izkoristi elemente prostora nekdanje temnice, v kateri so razvijali rentgenske posnetke, da ustvari lasten prostor horrorja.«

»Delo Ane Likar se resda ukvarja s čarovništvom, vendar je v primeru, ki ga obravnava v svojem čudovito političnem delu družba tista, ki je čarovnici grožnja in ne obratno.«

»s konturo posameznih elementov podeželskega življenja vleče nit med plastmi razumevanja teh odnosov včasih in danes: odnos med človekom in živaljo, človekom in letnim ciklom kmetovanja in s tem povezanih običajev, med otroki in odraslimi, odnos do časa, druženja, dela, pozicije in vlog družbenih spolov«

»V galerijah vedno gledam, kako dolgo se ljudje zadržijo pred sliko. Minuto in pol redko.«

»Delati revolucijo iz razstave je težko.«

»Na prenosnem gradbenem odru, na katerem sem delal, me je vsako jutro čakala vrečka z oblačili.«

»Vključevanje občinstva je zelo pomembno, sploh pri projektih v javnem prostoru, ki je skupen.«

»So pa tudi zagate, ki zadevajo varnost, osvetlitev, vlago, zagotavljanje standardov, kar danes postaja vedno bolj komplicirano. Če se ukvarjaš z umetnostjo v Sloveniji, je to po mojem mnenju tako ali tako neko kaskadersko področje.«

»Pokaže ti kaj, česar sam ne vidiš.«

»Na EKO 9 nas je pritegnila vizualna podoba festivala Grossmann.«

»Od pripovedi ljudskega izročila in začetkov moderne grozljivke v literaturi in na filmu do sodobnih umetniških oblik predstavlja žanr grozljivke potencial za nagovor človeških in družbenih strahov.«

»Če si Zemljo zamišljamo kot naš dom, potem je to hiša, v kateri straši.«

»Ko smo vstopili v to hišo, je malce delovala kot hiša strahov.«

»V tej kulturi, kjer je opevana mladost, se o smrti zelo malo govori.«

»Od pripovedi ljudskega izročila in začetkov moderne grozljivke v literaturi in na filmu do sodobnih umetniških oblik predstavlja žanr grozljivke potencial za nagovor človeških in družbenih strahov.«

»Zdi se nam fino, da se znotraj mesta povezujemo in da se tudi Lutkovno gledališče Maribor in Kulturna četrt Minoriti pridružimo prostorom, kjer gostuje ali domuje odlična sodobna vizualna umetnost.«

»Za sodobno umetnost pa do zdaj nismo imeli takega formata, ni neke vseslovenske pobude za to.«

»Super nam je, da se na ta način odpremo, da pridejo ljudje, predvsem mladi, in morda celo začnejo negovati željo, da bi delali v takem studiu, v takem mestu, ne pa da hodijo v Gradec, Zagreb ali še kam drugam. Tudi v tem mestu namreč znamo delati dobre stvari.«

»Postavitev bo zelo drugačna od tega, kar smo vajeni v muzejih in galerijah. In od začetka poudarjamo, da to ni boljša postavitev, ampak samo drugačna postavitev, kot neka študija, ki naj bi obiskovalcu pomagala, da pride do nekih novih vprašanj.«

»Vsi projekti, ki jih predstavljamo, so plod sodelovanja in to je nekaj, kar nam je bilo pri načrtovanju novega programa najpomembneje.«

»Medtem ko znanstveniki s strokovnimi razlagami zadnje desetletje skoraj brez učinka nenehno opozarjajo na okoljsko krizo, želimo preizkusiti drug pristop, in sicer tako, da javnost prestrašimo do kosti. Če je ta planet naš dom, potem v tej hiši straši!«

»Zdi se nam fino, da se znotraj mesta povezujemo in da se tudi Lutkovno gledališče Maribor in Kulturna četrt Minoriti pridružimo prostorom, kjer gostuje ali domuje odlična sodobna vizualna umetnost.«

»V seriji sem želel fotografirati objekte – stanovanjske, industrijske, športne, komercialne –, kakor da so v drugem kraju. Recimo v nekakšni industrijski coni Amerike ali blokovski utopiji v Angliji.«

»Fotografije so beg iz udobnega, domačega okolja. Čeprav je to mesto moj dom, sem si takrat želel pobegniti nekam drugam. Te fotografije so moj beg.«

»Poiskati tujost v domačem okolju, zamisliti si situacijo v drugi realnosti, preslikati znan prizor v drug svet, pobegniti, a stati na mestu.«

»Lahko rečemo, da je ob tem, da je veliko prodajal, zadržal tiste svoje ljubljenčke. In ravno te predstavljamo na tej razstavi.«

»Buhteče baročno, sublimno trepetajoče, groteskno baconovsko, ekspresivno de kooningovsko. Tizian in Botticelli, Klimt in Schiele, Auerbach in Appel. Pastozna razbrazdana polja in lazurni lebdeči sfumato. Skozi vse te svetove v svoji skoraj vsakodnevni slikarski praksi že petdeset let potuje slikar Ludvik Pandur v iskanju svojega svetega grala, idealne forme lastnega izraza. Včasih, kot pravi sam, ima občutek, da se ji je že približal.«