Omemba: Maja Prettner

»Prva Zoranova pesem, ki sem jo slišal, je bila Naj ti poljub nariše ustnice. Kot rojen Sarajevčan nisem razumel več od refrena, ampak sem tako močno začutil ta brutalni ritem in nenavadno melodičnost Zoranovega žametnega glasu, da sem ga takoj vzljubil.«

»Verjamem, da bo interes za film Praslovan to upravičil.«

»Čeprav je Maja Weiss morda najbolj znana kot prva slovenska režiserka, ki je posnela celovečerni igrani film Varuh meje, je velik del njenega ustvarjanja zavezan dokumentarizmu.«

»Vsak od nas se bo moral spoprijeti z umrljivostjo. Od nas je odvisno, kakšni bomo v tistih trenutkih. Kaj boste storili s časom, ki vam je na voljo?«

»Motivacija za film je bila izguba mojega očeta. Film raziskuje vprašanje umrljivosti in časa, ki nam je še ostal. Kaj je pomembno v življenju?«

»Pet let smo bili z vsem srcem predani temu projektu, v katerem smo spremljali vsakdan in pomembne osebne dogodke naše protagonistke, evangeličanske duhovnice Jane.«

»V filmu se uspešno prepleta kompleksna dinamika odnosov med notranjim in zunanjim svetom, duhovnim in fizičnim.«

»Z inovativno kombinacijo izraznih sredstev, na visoki produkcijski ravni ter s pravo mero komičnosti in tragičnosti je ustvarjalcem uspelo prebiti navidezno steklo, ki nas je doslej varovalo pred vdorom surove resničnosti.«

»Nagradili smo Sonjo Prosenc, ki ji uspeva na nov način obravnavati travme današnjega časa.«

»Vesela sem in počaščena, da bo naš film po lepih odzivih doma prestopil meje in dosegel tudi mednarodno občinstvo na Hot Docs v Torontu. Hvaležna sem glavni nastopajoči Jani in celotni ekipi, ki je z mano več let soustvarjala to zgodbo. Izplačalo se je vztrajati in predvajanje filma v sklopu tako pomembnega festivala je resnično lepo darilo in dobra popotnica vsem nam in tudi slovenskemu dokumentarnemu filmu.«

»To priznanje nam daje tudi zagon za prihodnje projekte.«

»Naučila sem se zaupati v svojo moč, kar mi je popolnoma spremenilo življenje. To je zaupanje vase, v svojo božanskost, v božje kraljestvo, ki ga nosimo v sebi, kot pravi Jezus. To se premalo poudarja po cerkvah. To moč imamo vsi.«

»Od nekdaj sem bila črna ovca družine.«

»Že od majhnega sem bila črna ovca družine, drugače sem razmišljala in drugače gledala na svet.«

»Naučila sem se zaupati v svojo moč, kar mi je popolnoma spremenilo življenje.«

»To moč imamo vsi.«

»Eksperimentalen in enigmatičen, a hkrati subtilen, iskren in asociativno odprt.«

»Zorni kot, ki napeljuje na neko drugo prisotnost, ki ni prisotnost človeka, ki gleda, stoji, hodi.«

»Lik Roka je na začetku filma tabula rasa, prazna posoda, ki jo Henigman postopoma, prek iskanja lastne identitete, polni z vsebino.«

»Jasno se pozicionira znotraj filma in pomembno pripomore h kontekstu zgodbe.«

»Ivan Gergolet v Možu brez krivde koplje globoko po človekovi naravi in moralnih vprašanjih, ki ga zadevajo.«

»Njen izraz je ponotranjen, diskreten, preprost in fokusiran.«

»Kot prizemljena starejša sestra Špela uspe svoj lik v zelo kratkem času realizirati v (po)polnosti.«

»Vlada je sprejela nove ukrepe.«