Omemba: Marko Košan

»Umetnik brez ideoloških predsodkov in vnaprej motiviranih moralnih sodb križari po koordinatah našega življenja.«

»Lenardič je tako formalno kot vsebinsko na izviren način prečistil rigidne nazore.«

»Umetnik je zanj še vedno katalizator življenja, zato se mora spopadati z brezkompromisnim razkrivanjem sprevrženih ali perfidno prikritih anomalij v sodobnem svetu.«

»Dela, ki spominjajo na ulične grafite, so naposled vendarle nekakšne tableaux, ki odražajo situacije splošnega nelagodja v družbi.«

»Po drugi svetovni vojni, po letu 1954, postala zelo pomorska država, v okviru Jugoslavije pa je bila regionalna velesila s svojim ladjarjem, Luko Koper, s svojimi šolami, fakulteto za pomorstvo. Skratka želel bi, da bi tudi muzej sledil tej ambiciji.«

»Občutljive slike so večkrat naletele na nerazumevanje in tradicionalistično recepcijsko blokado (kot pove tudi sam), čeprav se je dejansko v iskrenem spoštovanju do vseh razsežnosti vidnega (in očesu nevidnega, a evidentno prisotnega) sveta, ki ga je vizualna umetnost sposobna ujeti v svoje dejavno polje, pomaknil do meja slikovnega učinkovanja 'absolutne' podobe. S suverenim vztrajanjem, ko se je odrekel slehernemu oportunizmu, izkazuje etično držo, ki domala nima primerjave v slovenski umetnosti.«

»Na tej razstavi sem prvič uporabil aluminij kot podlago in s tem sem po mojem mnenju dosegel eno novo 'kvaliteto' kot en spoj starega in novega sveta.«

»Pivka ne zanima 'toliko sam posnetek, ki ga naredi s kamero, ampak se ta čarovnija pri njem začne po tem.'«

»Bistvo svoje fotografije vidi šele v temnici.«

»Herman Pivk vztrajno razvija prepoznaven slog, potopljen v monokromne naplavine nedoločljivega časa, ki je toliko včerajšnji, kolikor je današnji.«

»Ustvarjalci so se s svojimi deli prijavili na razpis oziroma poziv galerije, že z odzivom nanj pa so izrazili pripadnost temu okolju, s katerim so povezani na tako ali drugače – ali pa sploh ne.«

»Za vrednotenje njihovih del to navsezadnje ni bistveno, pomembnejši, seveda subjektivni, merili selekcije sta bila inovativen pristop in vznemirljivost umetniškega nagovora, kar je prevladalo tudi nad merilom metjejske ustreznosti in v tradicionalne kanone zazrte premočrtne rafiniranosti.«

»Odločili smo se za retrospektivni pregled, zato smo v razstavo vključili tudi starejša dela...«

»Poiskali so avtorje, ki, kot opisuje kustos razstave Marko Košan, s širokimi razgledi iščejo značilne in avtohtone koroške vedute...«

»Ta je, kot je zapisal Košan, trenutno eden najbolj prepoznavnih umetniških fotografov na Slovenskem...«

»Razstavo Koroški trienale: 'V duhu vidim valovito zeleno valovito pokrajino'...«

»Razlogi odpovedi neosnovano temeljijo na samovoljnih odločitvah ministra za kulturo.«

»Prav tako smo iz medijev izvedeli tudi za razloge odpovedi, ki neosnovano temeljijo na samovoljnih odločitvah ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija.«

»Razstava del iz držav, ki predsedujejo EU-ju, je tradicionalna, odpoved je vsaj nekulturna, če ne že povsem neprofesionalna.«

»Gremo torej s slabega na slabše.«

»Kako bomo torej svoje zanamce naučili dobrega kritiškega odziva in novinarstva?«

»Gremo torej s slabega na slabše in še na slabše in še na slabše.«

»Odločitev o tem, da se razstava odpove, je bila moja.«

»Na ministrstvu na tak pogoj kuratorjev iz Evropskega parlamenta nismo mogli pristati, kajti menimo, da je izbor umetnikov iz povabljene države v izključni domeni same države.«

»S tem, da se ta dela razstavijo vzporedno z izborom 13 del kustosa Marka Košana, nikoli nismo imeli težav.«

»Je mogoče, da desetletno tradicijo razbije ravno naša država, in to celo po zaslugi ministra oz. ministrstva za kulturo, ki v imenu nosi kulturo in bi moral oz. moralo biti prvi in pravi branik kulture na vseh ravneh.«

»Zelo obžalujemo odločitev slovenskega predsedstva, da odpove zelo zanimivo začasno razstavo.«

»S takšnim ravnanjem se krni ugled tako Koroške galerije likovnih umetnosti kot celotne države.«

»To se je dogajalo nekaj let in globoko obžalujem, da je slovensko ministrstvo za kulturo prekinilo to tradicijo sodelovanja z Evropskim parlamentom.«

»V času svojega bivanja na Dunaju je pravzaprav bolj kot skladatelj slovel kot glasbeni kritik pri časopisu Wiener Salonblatt, kjer si je prislužil svojo prvo ‒ morda tudi malce dvomljivo ‒ slavo, ker je bil neusmiljen kritik tedanjega glasbenega življenja na Dunaju.«