»Po drugi svetovni vojni, po letu 1954, postala zelo pomorska država, v okviru Jugoslavije pa je bila regionalna velesila s svojim ladjarjem, Luko Koper, s svojimi šolami, fakulteto za pomorstvo. Skratka želel bi, da bi tudi muzej sledil tej ambiciji.«
»Občutljive slike so večkrat naletele na nerazumevanje in tradicionalistično recepcijsko blokado (kot pove tudi sam), čeprav se je dejansko v iskrenem spoštovanju do vseh razsežnosti vidnega (in očesu nevidnega, a evidentno prisotnega) sveta, ki ga je vizualna umetnost sposobna ujeti v svoje dejavno polje, pomaknil do meja slikovnega učinkovanja 'absolutne' podobe. S suverenim vztrajanjem, ko se je odrekel slehernemu oportunizmu, izkazuje etično držo, ki domala nima primerjave v slovenski umetnosti.«
»Ustvarjalci so se s svojimi deli prijavili na razpis oziroma poziv galerije, že z odzivom nanj pa so izrazili pripadnost temu okolju, s katerim so povezani na tako ali drugače – ali pa sploh ne.«
»Za vrednotenje njihovih del to navsezadnje ni bistveno, pomembnejši, seveda subjektivni, merili selekcije sta bila inovativen pristop in vznemirljivost umetniškega nagovora, kar je prevladalo tudi nad merilom metjejske ustreznosti in v tradicionalne kanone zazrte premočrtne rafiniranosti.«
»Prav tako smo iz medijev izvedeli tudi za razloge odpovedi, ki neosnovano temeljijo na samovoljnih odločitvah ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija.«
»Na ministrstvu na tak pogoj kuratorjev iz Evropskega parlamenta nismo mogli pristati, kajti menimo, da je izbor umetnikov iz povabljene države v izključni domeni same države.«
»Je mogoče, da desetletno tradicijo razbije ravno naša država, in to celo po zaslugi ministra oz. ministrstva za kulturo, ki v imenu nosi kulturo in bi moral oz. moralo biti prvi in pravi branik kulture na vseh ravneh.«
»To se je dogajalo nekaj let in globoko obžalujem, da je slovensko ministrstvo za kulturo prekinilo to tradicijo sodelovanja z Evropskim parlamentom.«
»V času svojega bivanja na Dunaju je pravzaprav bolj kot skladatelj slovel kot glasbeni kritik pri časopisu Wiener Salonblatt, kjer si je prislužil svojo prvo ‒ morda tudi malce dvomljivo ‒ slavo, ker je bil neusmiljen kritik tedanjega glasbenega življenja na Dunaju.«