»Otrok ne more več razviti odnosa s sabo, svoje identitete, avtonomije, ker je tukaj ves čas starš, ki ga nadzira. To pomeni, da staršu z otrokom ni uspelo vzpostaviti odnosa zaupanja, in to je zelo nevarno. In ga tudi s pametno uro ne bo, ker odnos je stvar interakcije, pomeni videti se, čutiti se, biti čustveno na voljo.«
»Starši na napačen način mislijo, da bodo otroke kontrolirali, nadzirali. Zaradi tega so še bolj anksiozni, raztreseni, v skrbeh, in to se prenaša na otroke. Otroku je treba zaupati.«
»Poznam vedno več ljudi, ki so lastniki firm, poslovneži in ne uporabljajo več pametnih telefonov oziroma omejeno v službenem času. Sicer pa imajo telefon na tipke. Morda se še vedno ne zavedamo dovolj škodljivega vpliva digitalnih naprav na mlade.«
»Družabna omrežja so narejena tako, da skušajo z različnimi prijemi, kot je način prikazovanja novih vsebin z drsenjem po zaslonu, prikazovanje vsebin, ki so všečne uporabniku, in pa možnost všečkanja, čim dlje zadržati uporabnika pri uporabi.«
»Na vizitah že dolgo opažam, da pacienti, ki so kadilci, bolniške sobe ne zapustijo brez svoje škatlice cigaret, čeprav danes vendarle kadi manj bolnikov kot v preteklosti.«
»Uporabnike je treba ustrezno izobraževati, da bodo postali dovolj pametni in pogumni, suvereni, da bodo uporabljali te tehnologije.«
»Več svojih osebnih podatkov kot posameznik deli na spletu, bolj pristranske selekcije informacij in enostranske obveščenosti je deležen in do večje polarizacije družbe prihaja.«
»Snapchat in Instagram sta predvsem družbeni omrežji mladih, kar ne pomeni, da ju ne uporabljajo tudi starejši. Na Facebooku smo vsi, vendar so mladi manj dejavni, medtem ko je Viber omogočil starejšim, ki imajo sorodnike v tujini, najcenejši in najoptimalnejši način, da ostanejo v stiku z njimi.«
»Ena večjih težav je, ko začne nastajati t. i. informacijski mehurček, ki uporabnika zapre v omejen krog informacij. Gre za to, da algoritmi na omrežju vsiljujejo informacije, ki uporabnika zanimajo, ne ponujajo pa alternativnih virov, ki bi morda izpodbijali to prepričanje.«
»Recimo, da nas zanima, ali je Zemlja ploščata. Sistem umetne inteligence to ugotovi in nam pokaže filmček o ploščati Zemlji. Ko prvič iščemo, najdemo enega, drugič dva, tri, pet, dokler na koncu ni vse podrejeno temu in kar naenkrat dobimo občutek, da ves splet govori o tem, da je Zemlja ploščata.«
»Nekateri bolj kritični avtorji, recimo Sigmund Bauman, pravijo, da je ljubezen dokončno komodificirana, da je postala potrošniški predmet, kar se vidi po sistemu profilov, kjer odkljukaš 'želim to in to', enako kot v trgovini, kjer izbereš, kar želiš.«
»Aplikacije monetizirajo svoje storitve tako, da se povezujejo z oglaševalskimi in analitskimi podjetji, trgovinami za aplikacije in podobno. Tu se generirajo podatki, ki prinašajo dobiček, za to pa potrebujejo čim aktivnejše uporabnike in uporabnice.«
»Mislijo, da bodo na telefon naložili aplikacijo starševskega nadzora, da bo problem rešen in da se jim ne bo več treba ukvarjati s tem. To je v resnici samo en pripomoček, majhen del rešitve problema.«
»Nekateri pravijo, da je spletnega nasilja toliko, da to ni nič takega. Ko pridemo do točke, da je nasilje nepomembno, smo kot družba zabredli zelo daleč. Vsakršno nasilje je nesprejemljivo, to je treba ponavljati in vcepiti v našo zavest.«