»V danes sprejeti resoluciji so izpostavljeni primeri sistematičnih kršitev vladavine prava, osnovani na verodostojnih virih, kot so letna poročila vladavine prava Evropske komisije ali komisarke Sveta Evrope za človekove pravice.«
»Resolucija o Sloveniji 'kljub vsem naporom popolno nasprotje tistega, kar so avtorji na začetku pričakovali. V vodo sta padla dva glavna očitka vladi, na drugi strani pa nam je razprava ponudila možnost, da podrobneje pojasnimo zapleteno slovensko realnost.'«
»Na žalost je levica ponovno uporabila pravno državo v strankarskopolitične namene v Evropskem parlamentu. Ker je slovenska vlada naslovila vprašanja v povezavi z evropskim javnim tožilstvom (EPPO) in tiskovno agencijo (STA), ni bilo podlage za nadaljevanje s to resolucijo.«
»Dejstvo, da je resolucijo o problematiki vladavine prava in temeljnih pravic v Sloveniji danes potrdila večina v Evropskem parlamentu, nas žal vnovič postavlja ob bok državam, kot sta Madžarska in Poljska, kjer je demokratično ureditev države oblast prelevila v avtoritarno družbo vladavine (interesnih skupin) ene stranke.«
»Pri resoluciji gre za dokument, ki 'ni politične narave, ampak vsebuje dejstva. Evropski parlament slovensko vlado poziva k spoštovanju pravne države, kar ravno vlada s poseganjem v policijo, blokiranjem imenovanja državnih tožilcev ter nespoštovanjem sodb sodišč sicer resno ogroža'.«
»Očitno je Tanja Fajon, čeprav ni bila članica misije, vpletena v pripravo poročila. Njen asistent je na dokumentu pustil sledi. Že dolgo je jasno, da ima ta zgodba izvor v Sloveniji in da sploh ne gre za ugotavljanje dejanskega stanja, ampak za napad na vlado.«
»Romana Tomc ruši verodostojnost poročila, ki je zelo kritično do razmer v Sloveniji. To je odraz dejanskega stanja demokracije, na katerega opozarjajo ob Evropskem parlamentu tudi Dunja Mijatović, Evropska komisija, EBU in EFJ. Moj asistent je podal le slovnične popravke.«
»Prvič zgodilo, da bi ena od držav članic na prvi dan predsedovanja izkoristila priložnost in obračunavala s političnimi nasprotniki, ki predstavljajo največjo grožnjo na naslednjih volitvah zdajšnji oblasti.«
»Obisk predsednikov von der Leynove in Michela v Ankari bi moral podati sporočilo odločnosti in enotnosti v evropskem pristopu do Turčije. Na žalost se je končal kot simbol neenotnosti, saj predsednika nista stopila skupaj, ko je bilo treba. Od evropske zunanje politike pričakujemo več.«