»V Sloveniji imamo znanje na tem področju. Na področju sintezne biologije se kosamo z najboljšimi na svetu, sami tudi razvijamo nekatere nove sodobne, učinkovite in varnejše pristope. Zato se nam zdi škoda, da znanja, ki ga imamo na voljo, ne bi izkoristili.«
»Ni lahko pustiti svoje družine, svojih bližnjih v zavedanju, da nekje obstaja v tujini možnost, s katero bi te lahko pozdravili, pa ti ni dostopna. In to je velika priložnost za slovenske bolnike, saj bodo dobili še eno možnost za življenje. Veliko bolnikov se obrača na nas in nas sprašuje, kdaj bo to zdravljenje na voljo pri nas. V tem vidijo veliko novo upanje.«
»Odpadna voda prihaja v bistvu nazaj v prostor, kjer povzroča, da se veča možnost razmnoževanja bakterij. In to je glavna težava. Vse se začne s projektom. Projektirano je bilo na takšen način.«
»So pa takšne besede zlonamerne in plod tistih, ki niso hoteli ali še natančneje, niso znali sodelovati z nami, enostavno niso verjeli v nas in naše možnosti.«
»Njuno delo je odličen primer sodelovanja stroke z bolniki, solidarnosti, kot tudi zgled za aktivno državljanstvo, zagotavljanje temeljnih vrednot in pravic, vključno z zdravstveno oskrbo za vse.«
»Z eno napravo bomo lahko letno zdravili od devet do deset bolnikov letno. Računamo, da bomo lahko, ko bomo polno operativni, oskrbeli okoli 30 bolnikov letno. To pomeni dostop našim državljanom do novega način zdravljenja in nekaj, kar nas bo postavilo ob bok najrazvitejšim državam v svetu.«
»Učinkovitost je nekaj od 30 do 80 odstotkov. So pa to podatki, ki se nanašajo na bolnike, ki so bili prej zdravljeni z dobesedno vsem mogočim, to so tisti najslabši. Ko bi se zdravljenje premaknilo v zgodnejše linije, bi bili lahko rezultati še boljši. Računamo, da bi lahko z novim načinom zdravljenja bolnike, ki jih čaka praktično pokopališče, morda celo pozdravili.«
»Če posekaš en stik, fizični, moraš ponuditi nekaj drugega, ali je to telefon, medmrežje, pomembno je, da ima človek, ki je bolan in v stiski, občutek varnosti.«
»A ko imaš v ambulanti več kot 30 bolnikov in za vsakega na voljo osemminutni slot, se na koncu počutiš, kot da delaš kot po tekočem traku, kajti časa za pogovor o njegovem počutju ni.«
»Komaj skrpamo izmene. Imam dva zdravnika s Hrvaške, ki pa ne bosta mogla delati, ker ne bosta opravila izpita iz slovenščine. Ne zato, ker ga ne bi hotela, ampak ker ga država ne omogoči.«
»Mi potrebujemo vsakega zdravnika, že tako smo povsem obremenjeni. Pri nas je 17 zdravnikov in od teh so trije ali štirje ves čas v karanteni, eni so dežurni, eni so na covidnih oddelkih. Komaj skrpamo izmene. In zdaj imam dva zdravnika iz Hrvaške, ki pa ne bosta mogla delati, ker ne bosta opravila izpita iz slovenščine. Ne zato, ker ga ne bi hotela, ampak zato, ker ga država ne omogoči.«
»In bodo prav tako morali iti. Torej, to, kar smo postavili v zadnjih dveh, treh letih s skupnim trudom vseh, ki so bili udeleženi, lahko zdaj propade zaradi izpita iz slovenščine. Pa kaj se gremo?!«
»Težava torej ni v izpitu, saj ta sledi mednarodno določenim standardom znanja, ki veljajo za vse evropske jezike, odprto pa ostaja vprašanje, na kakšni ravni zahtevnosti bo država zahtevala znanje jezika za zdravnike in zdravnice.«
»Center za slovenščino je že leta 2018 podal pobudo za pripravo specializiranega izpita iz slovenščine za zdravnike. Oblikovana je bila delovna skupina, ki je pripravila izhodišča za specializirani izpit, pa tudi konkretna gradiva, da bi izpit lahko testirali in ga ustrezno mednarodno evalvirali po strokovnih standardih, vendar se je zataknilo pri financah.«