Omemba: Silva Čušin

»Na neki točki ne sprašuješ več.«

»Fascinantna zgodba, ki jo je bilo treba povedati.«

»Naknadno ugotoviš, da nekatere stvari, ki so bile prej pomembne, pozneje to sploh več niso.«

»Teme, s katerimi se ukvarjava, izhajajo iz potrebe, da se o njih govori. Zato nas te teme nekako polnijo, ker imaš občutek, da vsaj govorimo o njih. Ne delamo si utvar, da spreminjamo svet v velikem pomenu, ga pa mogoče skozi majhne stvari.«

»Skoraj vedno poskušava delati tako, da imava torej že eno sliko o tem, kdo bo igral na koncu. To vodi v razmislek, kako oblikovati predstavo.«

»Saj ne moreš niti policije poklicati.«

»Obdobje Čomp je verjetno minilo.«

»Če je v soboto premiera, me potem v nedeljo zagotovo boli glava.«

»Ker se lahko vmes učim besedilo. To je krasen čas za ponavljanje. Najboljše pa je na sprehodu, kjer lahko govoriš na glas.«

»Lahko je panična, lahko je pa adrenalinska. Panična je taka hropeča, kadar ne znaš besedila. To imam večkrat na vajah, ker imam občutek, da vsi že znajo besedilo, jaz pa ne.«

»Nama ni treba veliko igrati. Se lahko samo pogledava in se pogovoriva vse, kar se hočeva. Ali se kregava ali pa imava rada. To je samo veselje.«

»Kreacije Silve Čušin podirajo vse negativne stereotipe slovenske filmske igre, na ekranu namreč vedno deluje naravno, prepričljivo, živo in nepredvidljivo.«

»Preciznost, subtilnost, mirnost in neverjeten občutek za filmski jezik so zaščitni znak njenega dela ... Skozi njeno igro pronicata dostojanstvo in veličina ne glede na status in velikost vloge, ki jo uprizarja.«

»Barbra Drnač ... kot plesna novinarka in kritičarka v naši kulturni sredini predstavlja sinonim za promocijo plesa.«

»Že zdaj pa se je mogoče v dogajanje Leninovega parka potopiti z zvočno knjigo, ki jo interpretira Saša Tabaković.«

»To je pa bila glasba. Zmagala je neka Italijanka.«

»Pa saj nas bo zapustil!«

»Zanima me ljubezen, ko v njej ni več elementa racionalnega.«

»To so besede mojega očeta.«

»Ne moreš starčku reči: 'Vaša soba nam je všeč, preselite se, prosim, za kak teden ali dva nazaj k družini, da tole posnamemo.'«

»Zanima me nenavadna atmosfera doma za starejše, ki niha med poetičnostjo in nekim višjim spoznanjem, povezanim s starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase.«

»Vsakdan dementnega, a zelo živega protagonista.«

»Programska platforma Drama bere, ki je prek spleta oziroma od doma umetniško bogatila dolge mesece epidemije in omejevanja druženja, bo zadihala na prostem na prvi poletni ponedeljkov večer.«

»Njihov nastop bodo dopolnjevale impresije iz tekoče in prihajajoče repertoarne sezone in javljanja na ploščad iz skritih in zunanjemu očesu povsem neznanih kotičkov Drame.«

»Občutek lebdenja v breztežnosti neznanega.«

»V Drami 'kljub spremenjenim razmeram, ali ravno zaradi njih', obljubljajo umetniško vznemirljivo sezono, 'gledališko barvit mozaik uprizoritev skrbno izbranih dramskih del in raznolike poetike režiserk in režiserjev'.«

»Ko sem se začela ukvarjati z njo, sem čutila, da bi rada skozi to vlogo nosila svoj glas v imenu vseh otrok, ki morajo tako stvar prestajati.«

»Kadar so ti vloge preveč podobne, se lahko zgodi neprijetna stvar: ne znaš jih oblikovati.«