Omemba: Tadej

»na koncu vseeno počrpamo ta sredstva ... Slovenija na začetku črpa zelo počasi, potem pa lovi zadnje roke. In potem samo da počrpamo ta sredstva, nekaj naredimo, čeprav bi se jih mogoče dalo bolj smiselno izkoristiti.«

»Po drugi strani sem prepričan, da bi, če bi imeli enotno vojsko, to tudi močno oklestilo stroške, ki jih dajemo za vojsko. Prav tako bi pa lahko Evropska unija delovala na svetovnem zemljevidu kot močna velesila z močno vojsko.«

»Mislim sicer, da bi bila zanimiva protiutež Natu, ampak glede na to, kako različni so bili v zadnjih letih pogledi na varnostno politiko v Evropi, mislim, da ta ideja v bližnji prihodnosti dejansko še ni izvedljiva.«

»Če bi bila evropska vojska namenjena mednarodni pomoči pri naravnih katastrofah, je vsekakor dobrodošla, če pa bo to spet neka stvar, v katero se bo metalo denar in ne bo imela nobenega učinka, pa je nesmiselno, da se sploh ustanavlja.«

»Osebno se mi zdi pametnejša rešitev, da bi sredstva preusmerili v Slovensko vojsko, saj, kot smo izvedeli iz medijev, je veliko vojakov nezadovoljnih tako s plačo kot z razmerami, pa tudi z opremo, ki je zastarela.«

»Bojim se, da bi bilo z morebitno evropsko vojsko podobno.«

»Prej je treba poskrbeti za financiranje nacionalnih vojsk kot pa ustanavljati neke nove evropske vojske.«

»Skupna evropska politika slovenskemu kmetijstvu pomaga predvsem pri razvoju in pri ozaveščanju da je lokalno pridelana prehrana zelo pomembna.«

»Evropska kmetijska politika ni dobra, pravi 21-letni Grega iz projekta Grem volit! evropske poslance, ki je prepričan, da je treba sredstva in finance usmeriti v ekološko, in ne 'farmarsko' kmetijstvo.«

»Več kot pol proračuna Evropske unije gre za različne kmetijske subvencije, podpore za področje kmetijstva in zdi se mi, da ta sredstva niso dobro izkoriščena, da ne gredo v pravo smer.«

»Očitno je v interesu Evropske unije, da bi v prihodnosti imeli razvito farmarsko kmetijstvo, industrijsko kmetijstvo, kmetijstvo z nizkimi stroški in veliko proizvodnjo. Sam pa mislim, da to ni prava politika.«

»Ampak – recimo v primerjavi z ZDA – mislim, da na tem področju Evropska unija vseeno zna dovolj dobro loviti ravnovesje.«

»Res je, da je na bolj turističnih točkah varnost poostrena, kar se mi zdi ustrezno, tudi če bi sam raje videl, da je ne bi bilo. Zdi se mi, da terorizma pač ni mogoče popolnoma odpraviti.«

»Samo z nekimi peticijami in mednarodnimi dogovori se ne naredi dovolj, potrebna so konkretna dejanja, ki jih ljudje občutijo in ob katerih se počutijo veliko bolj varne.«

»Jaz se v Evropi počutim zaenkrat popolnoma varnega. Res je, da se v določenih velikih mestih pojavljajo teroristični napadi in teroristične grožnje, ampak za zdaj se počutim popolnoma varnega, potujem po Evropi brez kakšnih koli strahov, sploh po Sloveniji.«

»Žal se terorizem zelo hitro poveže z migracijami, z migranti … Obstajajo pa tudi ekoteroristi in druge oblike.«

»Se mi pa zdi, da je ta pozornost nekako senzacionalna, da povzroči veliko skrbi, mogoče celo več kot nekatere stvari, ki so statistično bolj verjetne in bolj ogrožajo življenja ljudi kot pa terorizem.«

»Vsak posameznik ima pravico do zasebnosti in zgolj v imenu preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala se tej zasebnosti ne smemo odreči.«

»Priznam, da o tem ne vem dovolj, da bi lahko podrobneje razpravljal, ampak menim, da nisem edini. O tem bi zato morali več govoriti. Tako bi volivci sploh vedeli, zakaj sploh so evropski poslanci, zakaj gremo volit, zakaj jim damo to vlogo in zakaj nas sploh predstavljajo.«

»Razen dneva čebel ne vem, kaj bi bil največji dosežek evropskih poslancev, ki bi na moje življenje vplival.«

»Dan čebel štejem za neki pozitiven dosežek slovenskih poslancev, ker se jim je uspelo poenotiti. Gre pa tukaj vseeno bolj za neko simbolično dejanje, ki je sicer pozitivno, ampak mislim, da pri nekaterih res pomembnih aktualnopolitičnih vprašanjih pa žal še niso bili tako uspešni.«

»Svetovni dan čebel je zagotovo ena tistih stvari, po katerih se mi zdi, da je Slovenija bolj prepoznavna v Evropi pa tudi v drugih državah. Menim, da je to pripomoglo k prepoznavanju Slovenije. Drugih dosežkov pa žal ne poznam.«

»Dan čebel je le en primer tega, kako od lokalne iniciative lahko pridemo do mednarodne in da smo tudi v državi, kot je Slovenija, kjer imamo le dva milijona prebivalcev in prebivalk, zmožni veliko doseči, če smo pripravljeni sodelovati.«

»Mislim, da je Evropska unija je naredila korak k temu, da so študentske izmenjave in študij v tujini lažji in s tem Slovenija pridobiva vedno večje število tujih študentov.«

»Program biokemija je konkurenčen in tudi izmenjave potekajo s skandinavskimi državami.«

»Še uspešnejše pa bi lahko bile, če bi država malenkost več vlagala v visoko šolstvo.«

»Slišal sem, da so naše univerze konkurenčne, kar se tiče teoretičnih znanj, se pa bojim, da študentov ne pripravljajo ustrezno na poklice, ki jih bodo opravljali, in da je povezanost naših univerz z delodajalci premajhna.«

»Da imamo dobre fakultete, ki konkurirajo tudi bistveno prestižnejšim oziroma na papirju prestižnim fakultetam iz drugih držav Evrope.«

»Tudi naši študentje dosegajo izvrstne rezultate tako na evropskih tekmovanjih kot svetovnih, tako da se mi zdi, da smo več kot odlični.«

»Nobenemu študentu in študentki se ni treba bati, če pride k nam na izmenjavo, ker bo znanje, ki je na voljo, povsod kakovostno.«