Omemba: Tine Hribar

»Ljubezen do življenja, iz katere izvira veselje do zdaj živetega življenja, presega ne le željo po smrti, ampak tudi željo po večnem Življenju.«

»Nagon smrti ni želja po smrti, marveč želja po presežku življenja: po tistem, kar naj bi bilo več, a je manj od življenja. Od življenja, ki vključuje tudi filozofijo, namreč filozofijo kot ljubezen: kot radovednost. RAD IMETI, TO JE VSE.«

»Celotna situacija – svetovna, evropska in slovenska – se je tako zapletla, da ne morem zapisati ničesar.«

»Vse bolj jasno je, da zgodovina od nje terja preroditev na vseh ravneh, predvsem duhovni.«

»Glavni dosežek 20. stoletja v Evropi odprava smrtne kazni.«

»Življenje je postalo bolj sproščeno, kar se kaže tudi v tem, da tam, kjer še vedno velja smrtna kazen, imamo recimo v civilni družbi več ubojev kot v Evropi.«

»Ljudje so začutili svoje dostojanstvo in iz tega dostojanstva izhajajoče človekove pravice in si to upajo tudi povedati.«

»Slovenci se od drugih južnoslovanskih narodov ločijo po tem, da je njihova identiteta najmanj vezana na jasno izražen politični, zgodovinski ali religiozni projekt.«

»A Slovenci so kljub temu postali del skupne fronte v boju južnih Slovanov za neodvisnost in so prispevali svoj delež k nastanku južnoslovanskega slovanofilstva, kar je pravzaprav tudi najbolj samobitna plat slovenske identitete.«

»Ne preseneča, da je bil Hribar učitelj in prijatelj dveh drugih slovenskih filozofov, ki simbolično utelešata dve plati slovenske identitete: Gorazda Kocijančiča, predstavnika globinske, specifično slovansko-grške krščanske metafizike, in Slavoja Žižka, predstavnika francoskega, v svoji celoti precej nihilističnega postmodernizma.«

»Ker je to pač usoda Slovencev ...«

»In kot sklene Aleksander Dugin, je prav v tem 'tragičnost evropeizacije Slovencev, ki so bolje kot drugi narodi Vzhodne Evrope vedeli, kam se v resnici integrirajo: v brezno in v še en model liberalno-kapitalističnega totalitarizma.'«

»S tem se odpira možnost njegovega vrednotenja zaradi družboslovne kritične misli, ki se je oblikovala v skupini mladih intelektualcev, se nato izrazila v različnih oblikah, bodisi na literarnem, filozofskem ali družboslovnem področju, skupino pa uvrstila med sočasne evropske intelektualce.«

»Kot mlad filozof je verjel v moč ljudske revolucije, ki pa ni bila izpeljana do konca. Nezmožnost ustvarjanja skupnosti nove revolucionarne družbe je našel v lastniškem odnosu, ki je globoko asocialen. Ko lastniški odnos postaviš v temelj družbe, te ne moreš več graditi.«

»V svojem intelektualnem horizontu je imel vključeno tradicijo fenomenologije, eksistencializma in kritične teorije.«

»Katalonija me je močno spomnila na Slovenijo v letih 1990, 1991.«

»Želim, da bi Katalonci prišli do samostojnosti, a so veliko časa zamudili.«

»Želimo zgraditi drugačno demokratično državo, z drugačnim odnosom med oblastjo in državljani.«

»Slovenija se je vedno borila za demokracijo in svobodo. Vesel sem, da sem tu.«

»Kdo sem jaz, da bi sodil?«

»Ne pusti nas v skušnjavo.«