Omemba: Urban Gruden

»Tema tega besedila, ki nas s svojo strukturo vrtiljaka, z nihanjem med spominom in sedanjostjo, med gledališčem in življenjem, hkrati očara, včasih pa v tem hermetičnem vrtincu namenoma pusti nemočne in izgubljene, je pogled evropskega, sodobnega človeka na polpreteklo zgodovino na Balkanu oziroma širše – je pogled na vojne v svetu in na 'tretji svet', na vse, kar je zunaj pogleda in dosega, pri tem se razkrivata v bistvu nehotena, a globoka indiferentnost do teh tem in hkrati hipokrizija, ki obstaja, ko se samo neuspešno trudi, da bi mu bilo res mar, to skrb pa prodaja kot umetnost ali kot humanitarnost, ki v resnici ne seže dlje kot do ambicije samoočiščenja ali družbene samorealizacije. Vse to nas ponovno vodi do vprašanja, kaj lahko v tako imenovanem času po koncu zgodovine sploh še naredimo.«

»Radijska slika s slovenskih cest nas uči o potrpežljivosti in dragocenosti vsakega trenutka.«

»V gozdu najdemo klepetave praproti in jezikave zajce, ki priprave na gozdno olimpijado pospremijo s hišnim orkestrom.«

»Igrajo eklektično glasbo, ne manjkata niti dober zajčji rap in koračnica poguma praproti.«

»Prisluhnite prvemu delu O’Neillove drame, posnete v juniju 1961 s takratno zvezdniško zasedbo; naj vas njena intenzivnost popelje v silovit svet družinskih strasti in neizprosnih odločitev.«

»Avtoričin notranji monolog razkriva vse dvome in bolečino ob spopadanju z globoko ranjenim mladim človekom.«

»Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, 'a voz je šel dalje in izginil v gozdu'. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. 'Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli.'«

»Otroci bodo vstopili v svet zvočnih razglednic, v zgodbo o prijateljstvu, o povezanosti, pa tudi o pogrešanju, izgubi, žalovanju.«

»O opori, ki si jo lahko damo, ko nam je težko. O bližini, ki ta svet naredi lep.«

»O svetu bivajočega in nebivajočega, ki nas lahko prevzame, ko ga gledamo in poslušamo z radovednostjo in vedoželjnostjo.«

»Mislim, da je še posebej dober v prekmurščini.«

»Nastanek besedila so vzpodbudila naključna srečanja z nekdanjimi sošolci in sošolkami iz srednje šole, ki so se podali na drugačne poti, kot je moja.«

»V nekem 'tehničnem' smislu pa me je za pisanje navdihnil zvok peska pod nogami, ki me je spremljal med sprehodi po ljubljanskih Žalah, zvok prižiganja sveč in zimske zamolklosti.«

»Igra je napisana v narečju in žal ta hip ni veliko igralk in igralcev z idrijsko-cerkljanskega konca.«

»Želel sem ohraniti narečje, saj zgodbi dodaja verjetnost in poudarja krajevno ujetost.«

»Vse na svetu je minljivo – samo človeška neumnost ostaja večna. Doba, v kateri živimo, ni doba sramežljivosti! Evropa blazni. Normalno. Danes je doba megalomanstva /: niti sebe ne izvzamem :/ pa ni pomoči – Kar se plete in mota v nas in okrog nas, je vse pravično, zasluženo. Kar je Evropa sejala, gnojila in zalivala – to bo žela.«

»Ne vem, če je kje na svetu toliko osebnih sledi še vedno prisotnih od nekega arhitekta, ki je tako močno zaznamoval mesto.«

»Kot prvo: Trnovo je Trnovo - in nihče ne pride posebno rad sem. Drugič: Pri hiši je vrt - in malokdo se peča rad z vrtom.«

»Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo?«

»V teh delih namreč virus postane subjekt, lastna entiteta, kar od njega zahteva avtorefleksijo in prevzem posledic za svoja dejanja.«

»S tem preobratom pa ravno virus človeka sooči z njim samim, njegovimi ravnanji in dediščino enega najbolj zavratnih obdobij sodobnega človeštva.«

»zanima, ali lahko s povezavo umetnosti, znanosti in skupnostnega sodelovanja na krizo odgovorimo z ustvarjanjem strukturne spremembe sistema«

»Komedija Leonce in Lena je zagotovo eno najlepših del romantične dramske literature.«

»Gre le za odločitev, kakšna bo prizma pogleda in odnosa do časa, prostora in naših življenj.«

»Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine.«

»Igra je nastala v sklopu Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica kot del širše mednarodne koprodukcije.«

»S svojo drzno pesniško metaforiko in izredno sodobno miselno podobo je blizu današnjemu času.«

»Toda če dobro premislimo, potem, ko igro slišimo, bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsak korak lahko polepšal tudi ali predvsem današnje življenje.«

»Enkrat si je namreč človeštvo že obljubilo 'nikoli več' in ni potrebe, da bi si to moralo še kdaj obljubiti.«

»Zares težko razumljivo je namreč, da se na četrtini 21. stoletja še vedno dogajajo osvajalske vojne tako rekoč v srcu Evrope.«