»Razliko lahko deloma pripišemo kontekstu raziskave, saj se v prvem primeru vprašanje nanaša konkretno na zaupanje v vlado pri sprejemanju odločitev, odzivanju na krizne situacije in vodenju države na sploh, ne glede na to, ali to vlado politično podpirajo ali ne, v drugem pa na splošno zaupanje v vlado kot eno od skoraj 30 opazovanih institucij. Deloma pa tudi dogodkom v dnevih med obema meritvama (izjave predsednika vlade o reformah in komuniciranju delov vlade v zvezi s tem).«
»Vojska je glede na predhodno meritev oktobra lani nekaj zaupanja izgubila, medtem ko sta si tako policija kot zdravstvo povrnila del zaupanja, izgubljenega lani jeseni, a sta še kar daleč od zaupanja, ki sta ga uživala v istem obdobju lani.«
»Stopnja zaupanja v medije je s tem padcem dosegla najnižji rezultat v zadnjih desetih letih, mediji so se s tem izenačili s cerkvijo, ki sicer zaznava minimalno pozitivno spremembo.«
»Če ne upoštevamo šestih odstotkov neopredeljenih, je sicer razmerje 51:49 v korist tistih, ki obveznemu cepljenju bolj nasprotujejo, a ker razlika ni statistično značilna, lahko povzamemo, da je javnost pri vprašanju obveznega cepljenja razdeljena na polovico.«
»V raziskavi zbrani podatki zagotavljajo ključne informacije o pandemski izčrpanosti splošne populacije kot naravnem in pričakovanem odzivu na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika.«
»Podatki torej kažejo, da je delež oseb, ki imajo še en mesec po prebolelem covidu-19 zdravstvene težave, precejšen, zato je pomembno, da se zdravstveno stanje prebolevnikov spremlja daljši čas.«
»Na podlagi te analize lahko sklenemo, da je z ustreznim nagovorom obeh neodločenih skupin, tiste, ki je cepljenju bolj naklonjena, in tiste, ki mu bolj ni naklonjena, mogoče doseči od 60- do 75-odstotno precepljenost v populaciji od 18 do 75 let.«
»Delež anketirancev, ki menijo, da gre situacija na bolje, pa je v primerjavi s prejšnjo meritvijo občutno padel. Zadnji konec tedna je tako odgovorila le še tretjina vprašanih, pred dvema tednoma več kot polovica. Več pesimizma glede razvoja dogodkov sicer zaznavamo že od konca februarja.«
»Vse kaže, da smo v epidemijo vstopili z že načeto družbeno klimo, politično nestabilnost iz obdobja vlade Marjana Šarca je zamenjala koronakriza, sprostitev poleti ni trajala dolgo, zdaj pa se soočamo s posledicami dolgotrajnosti epidemije, pandemično utrujenostjo, hkrati pa z neko drugo obliko politične nestabilnosti.«
»Vlada je, vsaj na papirju, zopet manjšinska, padata ji tako politična podpora kot zaupanje pri upravljanju epidemije in njenih posledic, del družbe, ki je z njo bolj nezadovoljen, je še večji, kot je bil v primeru njene predhodnice, raziskave podpore strankam ob tem kažejo na vse bolj izrazito politično polarizacijo.«