Tema: Razstava

»Narativ razstave je zgodba o dvajsetem in enaindvajsetem stoletju, ki predstavlja eno od možnih razlag časa, v katerem živimo, in vzrokov, da danes smo, kjer smo.«

»Prodorno razlago družbene realnosti soočata z interpretacijo kompleksnih znanstvenih in filozofskih spoznanj, dramo svetovnih konfliktov z intimnimi pretresi, podobe sovraštva in zla s podobami empatije in ljubezni.«

»Kronološko zaporedje knjige in razstave je relativno in spremenljivo, pripoved teče v hkratnih divergentnih smereh, vsaka razstavljena likovna podoba pa lahko namiguje na nekaj povsem drugega.«

»Spominjajo na zajete podobe vode in forme, ki jih lahko najdemo v naravi. Organske oblike so mehke, pretočne in valujoče. Kljub svoji mehkobi na vsake toliko iz grafičnih listov zazeva praznina, ki nas opominja na minljivost.«

»Beseda v nekaterih vzhodnih kulturah pomeni neposnemljivo rjo, čar starosti oziroma patino časa. Saba kot element lepote v japonski kulturi uteleša vez med umetnostjo in naravo. Je preperel kamen, razcefranost, ki priča o mnogih rokah, ki so se dotikale slike na njenem robu. Je očarljiva spremljevalka, ki je ni mogoče posnemati in jo s seboj prinese čas.«

»Mozaik je postal del mene – postal je moj jezik. Mozaični koščki, tesere, so postali črke moje abecede, mozaične linije stavki, ki so se vili drug za drugim. Začeli so sestavljati prozo in poezijo – moja umetniška dela.«

»Rujenje je neologizem, ki označuje nekaj, kar ne more biti v celoti pojasnjeno. Je vse izgubljeno s prevodom zaradi tako velike razlike med kitajsko in slovensko kulturo, ne le med jezikoma.«

»Izpeljava pomena besede rujenje se navezuje tudi na simboliko rujnih barv, denimo rdečenje, ali pomena, ki ga ponuja blizuzvočnica rjutje kot vrsta oglašanja.«

»Povsem narativno, kot bi inscenirali, doživljali različne stopnje, različne trenutke apokalipse...«

»Kaj se dogaja z odnosom subjekt – objekt oziroma ali se subjekt umika iz prvega plana slikarstva...«

»Osrečite sebe in družino vzporeja časovne fragmente preteklosti in sedanjosti, da bi v svetu, ki je vse podobnejši 'brezsvetju', ustvarili novo izkušnjo in mu poiskali 'ustreznejšo' podobo.«

»Njih navadnost, običajnost naj ne zavaja, avtorico namreč zanima zgodba za predmetom, tako tista, ki se je napisala njegovemu ustvarjalcu v procesu nastajanja, kot tista, ki se začne zapisovati takrat, ko ta najde svoj dom.«