»Ko misliš, da vse poznaš, te znova preseneti z novimi oblikami in detajli. Imam srečo, da si lahko vzamem dovolj časa, da jih opazujem v različnem času, v različnem vremenu in se potem odločim, kako jih bom prikazal na fotografijah.«
»Posledično preizprašujem, ali je mogoče najti pomen in morda celo lepoto življenja v današnjem sodobnem trenutku, ki je zaznamovan z razkrojem vrednot ter sistemov in podsistemov, torej nosilcev tistega, čemur smo rekli človeštvo, človeška družba.«
»Ciril Jazbec usmerja fokus svojega fotoaparata v trajnostni razvoj, v spremembe, ki jih v naravi povzroča človek s svojim pehanjem za nenehnim razvojem in dobičkom in ki usodno vplivajo na človeka in njegovo nadaljnje življenje na modrem planetu.«
»Fotografije prikazujejo človeka v globokem čustvenem stanju, a tudi človeka v svojem dostojanstvu v trenutku, ko ga okoliščine in spomini pritiskajo proti tlom, a hkrati v trenutku, v katerem jasno kaže svojo pokončno držo ter izkazuje sočutje in solidarnost – saj smo se vedno znova odpravili na pohod zato, da se spomnimo na umrle, podpremo preživele in poskrbimo, da se to nikoli več ne ponovi.«
»Vedno sem sanjal o nekem drugem času, o pravičnejšem času. In demonstracije so se mi zdele, in v večini primerov so, pot odprave krivic, ki so se nakopičile do te mere, da morajo ljudje izraziti svojo voljo s skupinskim in z javnim nastopom.«