Zdaj govori koreografinja

»V tej ideji me privlači tisto, kar ostaja nedokončano, v prehodu, na obrobju - in neizogibni občutek izgube, ki to spremlja.«

»Vsaka podoba postane kratkotrajna resničnost, ujeta med resničnim in zamišljenim, med gledati in biti viden, med časom, ki se dogaja, in časom, ki se ga spominjamo.«

»Kar ostane, ni prisotnost, temveč njena sled.«

»Projekt Brez naslova v tej fazi ni bil zamišljen kot zaključek, temveč kot odprta faza procesa.«

»Ples po svoji naravi kljubuje zaključku; obstaja le v trenutku prehoda.«

»Med največje dosežke sodelovanja z nevladnimi organizacijami v programu gledališča in plesa pa spada Magdalena Reiter s projektom Ponaredki, odtisi in drugi vdori.«

»Vsak solo je neka vrsta avtoportreta ali ogledala. Želela sem, da ta predstava ne bi bila zgolj osebno ogledalo, ampak hkrati ogledalo družbe.«

»Telo, zlasti žensko, ki je postavljeno v prostoru, nikoli ni carte blanche, ampak je konstrukt, zaznamovan z vizualnimi podobami in vzorci, ki so oblikovali našo zahodno kulturo. Zanimalo me je vprašanje, kako jih prebaviti, sprejeti in hkrati najti lastno svobodo – zasebno in umetniško, znotraj prenasičenosti teh vizualnih vplivov.«

»Zdaj pa še enkrat za umetnost!«

»S plesno-glasbeno avtorsko ekipo s sodobnorekontekstualizacijopremlevamo Živin moto 'Zdaj pa še enkrat za umetnost!'«

»partitura za dva plesalca – dve živi telesi in dve kameri v živo. Hvalnica ljubezni in hkrati zapis razpada miniekosistema dveh posameznikov, ki preverjata meje svobode v razmerju do drugega.«

»Kamera – četudi je vseskozi prisotna v naši družbi – zgolj ogledalo in opazovalec, ki ustvarja paralelno fikcijo. Spremlja in prevaja, gibanje akterjev pa razkriva plast nenehnega nastajanja, upanja na združitev in hkrati razpada.«

»Na eni strani so titani grške mitologije, ti antični kolosi, ki so domovali na Olimpu, preden jih je od tam pregnal Zeus s svojimi nebeškimi sorojenci. Na drugi strani pa herojski in tragični figuri nerazdružljvih dvojčkov Kastorja in Poluksa, ki – tako kot vsi liki, v katere se avtorica poglobi – utelešata nekakšno dvoumnost.«

»Po nepozabnem večeru 28. januarja letos v SNG-ju Maribor, kjer smo prav s predstavo Romeo in Julija proslavili zgodovinski trenutek s plesalci in mariborskim občinstvom, sva z Antonom Bogovom odpotovala v Cluj. Tukaj so izjemno nadarjeni plesalci, srčni, dinamični in zelo odprti za nov dramski balet, s katerim, kot sami pravijo, odpirajo povsem novo poglavje.«

»Veselim se, da lahko del naše mariborske zgodbe s tolikšnim navdušenjem spremljajo na številnih mednarodnih odrih.«

»Vendar te transformacije niso nikoli enosmerne, stabilne, zavezujoče, samozadostne – prav nasprotno, lomijo se, se izničujejo, v razpiranju teh razpok, v teh prekinitvah, pa telo začne pripovedovati svojo zgodbo.«

»Gledališče ima veliko možnosti, da prispeva k integraciji, opolnomočenju in destigmatizaciji ranljivih skupin. Uprizoritvene prakse pomembno prispevajo tako k razvoju gledališča z ranljivimi in za ranljive kot tudi v procesu socialnega vključevanja ranljivih skupin.«

»Delo, ki se navdihuje v literaturi Samuela Becketta, nam je služilo kot podlaga za skrivno dekodiranje naših najbolj intimnih, najbolj skritih, najmanj znanih kretenj.«

»V njem sta gib in gledališko ozračje v protislovju s fizično izvedbo in estetiko plesalca.«

»Vsebina je na koncu le bežno oplazila izvorno idejo, saj je predstava raziskovala predvsem minimalizem geste.«

»Z Žrtvovanjem se je koreografinja Dada Masilo lotila raziskovanja minimalizma in prvinskosti plesa južnoafriškega ljudstva Tsvana skozi prizmo Pomladnega obredja Igorja Stravinskega.«

»Nacionalni balet Brno praznuje 100 let delovanja, kot so napovedali, novo stoletje odpirajo z mano.«

»Dama s kamelijami se mi je zdela prava tema za balet. Tudi estetika, ki spremlja francoski stil, mi je zelo blizu.«

»Potem ko je pogledal balet Smrt v Benetkah v zasedbi HNK Baleta, ko je ta gostoval v Brnu in nato še v Budimpešti, Lizboni ter trenutno odhaja v Sankt Peterburg, je bila odločitev o sodelovanju takojšnja.«

»Zato je Magdalena Reiter svojo novo predstavo simbolično poimenovala Conversation pieces – ne določujoč smeri in silnic pogovora – bodisi med koreografom in plesalko ali med plesalko in občinstvom.«

»Primarno se osredotoča na (ženska) telesa in njihove lastne monologe, njihovo izčrpanost in omejitve, s katerimi se srečujejo – pozicioniranje enega nasproti drugemu, definiranje enega izoliranega telesa znotraj telesa skupine ter znotraj samega prostora in časa.«

»Čeprav to niso profesionalni plesalci, so izvrstni. Igra, gib in petje – vse troje skupaj je najtežja kombinacija. In prav vsi so se izkazali.«

»Zavedala sem se, da bom morala ustvariti baletno predstavo onkraj baletne predstave.«

»Projekt mi je zaupal Leonard Jakovina - direktor Baleta Hrvaškega narodnega gledališča Zagreb.«

»Name je zares fascinantno vplival moj mentor, velika osebnost, sloviti Maurice Bejart, eden največjih koreografov vseh časov.«