»Interpretacija Šeligove drame naslavlja posameznika, razpetega med samosvojostjo in željo po življenju v skupnosti, ter v ospredje postavlja prav vprašanje zmožnosti živeti sebe oz. svoje telo, ne da bi posegali v življenje oz. v telo drugega, ter žrtve, ki jih odločitev za avtentičnost navsezadnje terja.«
»Trojanke so postavljene v prostor in čas, ki ga ni, v atopos. Ženske so kot predmeti – ostanki opustošenja, ki ga je za seboj pustila vojna moških. Ta skupina oseb s svojo drugačnostjo, s svojimi telesi in krhkostjo, bo dala glas pregnanim tujkam, izključenim ženskam, čarovnicam, prostitutkam.«
»depo pozabljenih življenj, ki jim bodo skozi jezik predmetnega gledališča telesa posodili zavrženi in neuporabni predmeti, priklicani nazaj s smetišča zgodovine«
»Protagonist besedila je bolno anoreksično žensko telo. Govori o okolju, v katerem ženske odraščajo in bivajo ter je slepo za perspektive žensk in je pogosto do njih sovražno, nevarno ter nasilno.«
»Zamikanje razglednic iz skupnega nezavednega, okamnela stanja človeštva, trans, ki se umiri v ritem, brezbrižno zaporedje. Protibolečinske tablete, ki se zdrobijo v ples, vzvišena, dvojna osamljenost neprimerljivega. Neprekinjen naval nemira, ki zasužnjuje telo v njegovem obrednem teku.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju