Ključna beseda: telo

»Ribaj, ribaj jabolko, / jabolko za štrudelj. / Že nocoj ga spekla bom / za jutri po kosilu // Ko do konca zribaš ga, / pa se ne ustavi. / Le korajžno in naprej / ribaj prst na dlani. // Ribaj, ribaj do kosti, / pa naribaj roko. / Stresi v vlečeno testo. / Pa zapeci. // Rano.«

»Ob polni luni vstanem iz granitnega groba, / kjer si me za vedno pokopal. / Malo čez polnoč / priletim skozi okno tvoje sobe / in gledam otroka, / ki stiska medvedka in spi.«

»To, da se je kdo česa znebil, še ne pomeni, da je nekaj ustvaril.«

»Nobena podoba ni stabilna, pač pa se vsaka razkraja in tako vsako telo rezultira v izmaličeno mrhovino.«

»Ribaj, ribaj jabolko, / jabolko za štrudelj. / Že nocoj ga spekla bom / za jutri po kosilu // Ko do konca zribaš ga, / pa se ne ustavi. / Le korajžno in naprej / ribaj prst na dlani. // Ribaj, ribaj do kosti, / pa naribaj roko. / Stresi v vlečeno testo. / Pa zapeci. // Rano.«

»Ob polni luni vstanem iz granitnega groba, / kjer si me za vedno pokopal. / Malo čez polnoč / priletim skozi okno tvoje sobe / in gledam otroka, / ki stiska medvedka in spi.«

»Jani Kovačič mi je nekoč dejal, da to, da se je kdo česa znebil, še ne pomeni, da je nekaj ustvaril.«

»Ker se svet premika s hitrostjo, ki je človek ne dohaja, je potreben proti-pol, kjer okolica (vsaj za hip) lahko obstaja v njegovem ritmu.«

»Telo tako - z vsako mislijo, ki jo razstavi do temeljev, ne ve, kje je njeno mesto, kaj naj z njo počne in ali je sploh njegova, da jo misli - govori zgodbo o nemoči.«

»Hrbet izpostavljata kot močno izrazno sredstvo, saj, kot velja v filozofiji buto plesa, je naš pravi jaz zapisan v hrbtu.«

»Ko vdahnem besedo se kot sediment nalaga v notranjosti zaradi prenaseljenosti ne odmeva samo šumi oglušujoče ostaja.«

»Koža ni več meja, temveč postaja prehod med imaginarnim notranjim in realnim zunanjim, znoj pa je le njuna najočitnejša vez.«

»Če stopimo korak dlje, lahko v 40.000 odmrlih celicah, ki jih koža vsako minuto izloči in nadomesti, uzremo svoj odsev v obliki 'neživega' sveta.«

»150 utripov srca na minuto teži k osvoboditvi in potrebi po premiku, slavljenju telesa v gibanju ter poskusu vzpostavitve telesa skupnosti in skupnega utripa.«

»Narod, zgrajen na puritancih, verskih fanatikih in kriminalcih.«

»Spolnost je vedno tabuizirana.«

»V Ameriki obstaja ogromno strahu v zvezi s telesom.«

»To je nekaj, česar nikoli nisem razumela ali se s tem identificirala.«

»Nikoli nisem razumela, zakaj lahko častimo telo v likovni umetnosti, v filmu pa se ga bojimo.«

»Jaz sem. Pradavnina in obzorje konca. Strah in nova zaveza.«

»Jaz sem telo Zemlje.«

»Upočasnjevanje skozi enostavnost in izguba raznolikosti – se dogaja v Rumenem.«

»Sredi konca se poklanjam vsemu, kar počasi izginja, mogoč(n)emu življenju prihodnosti.«