»Nominacija je bila hkrati potrditev, da je prikrito družinsko nasilje nad ženskami še kako živa in pomembna tema, o kateri moramo govoriti in se boriti proti normalizaciji takih sužnjelastniških odnosov med moškimi in ženskami, kot so veljali skozi zgodovino.«
»Obravnavana tema filma Babičino seksualno življenje univerzalna resnica, o kateri je treba govoriti, in se boriti proti vsem tovrstnim zlorabam žensk.«
»Naš kratki film, nominiran med tri kratke filme za najvišjo francosko nagrado cezar francoske filmske akademije, ogromen kompliment za našo avtorsko ekipo, slovenski film in slovenski jezik.«
»Morda se Slovenci ne zavedamo čisto dobro, koliko je film vseobsežen, kako veliko ljudi lahko doseže, koliko je pomemben kot kultura, umetnost ter industrija, ki ustvarja veliko delovnih mest.«
»Na Ministrstvu za kulturo se zavedamo, da je bil slovenski film v zadnjih letih finančno podhranjen, kar smo v proračunih za prihodnje dve leti spremenili na bolje.«
»Film govori o ženskih glasovih, ki so bili skozi zgodovino preslišani, zavračani in zatrti, danes pa imamo priložnost, da o tem spregovorimo in obenem tudi začutimo vso bolečino, ki so jo morale ženske nekoč pretrpeti zaradi patriarhalno strukturiranih odnosov.«
»Zelo mi je bil všeč humor serije Simpsonovi, ker je bil zelo pogumen in necenzuriran. Tudi jaz sem si želela v življenju delovati tako pogumno in necenzurirano.«
»Ko mi je producent pokazal elektronsko sporočilo, kjer je pisalo, da je film nominiran za evropsko filmsko nagrado, mi je šlo na jok. To je nekaj, kar sem si tiho želela že od same premiere filma. Zaradi tega uspeha bo film Babičino seksualno življenje videlo še več ljudi in to je največje darilo za nas, ustvarjalce filma in tudi za vse ženske, ki so v preteklosti, in ki še danes v podrejenem položaju trpijo v nasilnih odnosih.«
»Babičino seksualno življenje, kratki animirano-dokumentarni film režiserk Urške Djukić in Emilie Pigeard, ki je v zadnjem letu pobral številne nagrade doma in po svetu, nas bo skozi pričevanja naših babic popeljal v zgodovino patriarhalnega zatiranja v 'varnem zavetju' pogosto idealiziranega družinskega okolja.«
»Vsa čarovnija se je morala zgoditi v enem samem kadru, dolgem 14 minut. Igralci in ekipa, vse je moralo biti popolno in hkrati se je morala v kadru zgoditi potrebna atmosfera. Vse to nam je v dvaindvajsetih ponovitvah uspelo samo enkrat. Naš trud je bil poplačan in takrat sem bila res zelo vesela.«