Ključna beseda: 30. obletnica

»Mariborčani znamo stopiti skupaj, ko je to zgodovinsko potrebno in pomembno.«

»Vsi pravni, organizacijski in drugi temelji nove države so res nastajali v pristojnih republiških službah in parlamentu v Ljubljani. A tukaj ob vznožju pohorskih gozdov, kjer je zemlja še vedno prepojena s krvjo številnih domoljubov partizanov, ki so 50 let prej obležali pod streli nekega drugega okupatorja, so ljudje takoj prepoznali nevarnost in zmogli dovolj moči za upor proti Jugoslovanski ljudski armadi.«

»Naši tekmeci oz. nasprotniki na tranzicijski levici razumljivo gojijo in prilagajajo tista poglavja zgodovine, v katerih so se izkazali ali razglasili kot zmagovalci. Neskončno pa so užaljeni, ker so se pri največjem zgodovinskem dosežku, to je slovenski narodni državi, izkazali kot poraženci.«

»Vesel sem, da smo bili takrat sposobni take odločitve. Lahko rečem, da je bil to zadnji veliki Demosov strateški sestanek. Če bi imeli nekaj takšnih sestankov tudi po proglasitvi države v strateškem smislu, o potrebah slovenske demokratične preobrazbe, bi bilo mogoče ob petkih v Ljubljani manj kolesarjev.«

»Smo pa vedeli, da si lahko zaupamo, da sodelujemo, da bomo v takem načinu našli odgovore na vsa vprašanja. In smo tudi jih.«

»Stali smo in obstali. Postali smo gospodar na svoji zemlji.«

»Če je bila pred 30 leti mogoča skupna podpora plebiscitu, verjamem, da je tudi danes mogoč dogovor o skupnem boju zoper covid-19.«

»Želim si pa, da postanemo tako enotni doma, kot smo, ko se srečamo v kakšni oddaljeni državi sveta, daleč od doma.«

»Če si sodeloval v osamosvojitvi, ti to ne da pravice, da celih 30 let počneš, kar te je volja, za vse slabo pa iščeš krivce drugje.«

»Ko je morala ljudi nizka, ni čas za razdvajanje in delitve, temveč za sodelovanje in solidarnost.«

»Zavedam se, da je še vedno preveč krivic in da je veliko stvari treba urediti. To pa ni razlog, da svoje domovine ne bi imeli radi.«

»Vlada, ki jo danes vodi Janez Janša, mora zelo dobro oceniti, kaj je osrednje politično poslanstvo vlade in države, vizija, naloga in načrt – verjetno soočanje s posledicami epidemije in spremembami, ki jih bodo te okoliščine prinesle.«

»Demosova vlada je bila odločilna za to, da smo dobili lastno državo, a brez politične enotnosti, ki jo je ustvarjala v sodelovanju z opozicijo, ne bi šlo.«

»Če je bil kdo prej romantičen, je moral tisti dan spoznati, da smo kljub ustavno zagotovljeni pravici do samoodločbe takrat vzeli nase zahtevno in tvegano nalogo.«

»Naš glavni problem ni novi virus, ampak virus razdeljenosti, ki ne dovoljuje spoštljivega pogleda na drugega in mu resnica ni temeljni kriterij.«

»Ne spuščajmo v politično areno virusov, ki ne bogatijo naše medsebojnosti, sožitja in sodelovanja.«

»Pestrost raznovrstnih mnenj, prepričanj in mišljenj je po Židanovih navedbah namreč tisto, kar dela tako družbo kot politiko bogato.«

»A realnost je bila vendarle nekoliko drugačna. In s tem ni prav nič narobe.«

»Res pa je, da so tedanje politične stranke znale in uspele prepoznati skupni, nacionalni interes in za blaginjo naroda ter za višji cilj uspele preseči tudi na prvi pogled nepremostljive razlike.«

»Zato praznujmo ta praznik s ponosom, predvsem pa z zavestjo, da smo sposobni uresničiti tudi najbolj drzne in ambiciozne ideje.«

»Vse, kar je politika takrat potrebovala. Mi smo razmišljali, da so komunisti, mladi in stari socialisti ostanek preteklosti in da jih ne bomo potrebovali.«

»Takrat se je zgodila žametna revolucija, poljska Solidarnost … Nakopičilo se je toliko svetovno pomembnih dogodkov, da je Slovenija na neki način zdrknila v novo situacijo. Mi pa smo dobro ocenili, kaj se dogaja in kaj se utegne zgoditi. In to je bistveno.«

»Mislim, da ni bilo bolj državotvornega obdobja v slovenski zgodovini.«

»V mojih zapiskih piše, da smo se dobili 27. oktobra ob osmih zvečer pri Omanu – Oman, Magajna, Pučnik, Požarnik, Pirnat, Zagožen, LP (kar naj bi bil jaz) in Omanovi sodelavci.«

»A bistveno je, da je slovenska politika ostala trdna v svojih odločitvah in da je slovenska skupščina kljub vsem pritiskom iz Srbije in Beograda dopolnila sprejela.«

»Nismo se zavedali, da ustvarjamo zgodovino. V svojih prizadevanjih smo bili naivni. Nihče nas ni prosil, da se politično angažiramo, ali nas v to prisilil. Slovenke in Slovenci smo prvič v zgodovini stopili skupaj. Upam, da ne zadnjič.«

»To, da neka politika za neke načrte pridobi tudi politične nasprotnike, je lahko navdih za vsa naša nadaljnja politična ravnanja.«

»Velike ideje terjajo veliko dialoga, tudi prepire, morda kanček nečimrnosti ali zamer. Predvsem pa veliko dialoga, da lahko prevzamejo množice.«

»Danes, ko so pred nami veliki izzivi za prihodnost, takih pogovorov, kjer bi predstavniki vlade iskali možnosti, da bi tudi opozicijske stranke ali civilna družba povedali svoje mnenje, ni.«

»Kot država se je Slovenija posrečila tudi s pomočjo Demosa in tiste nakopičene energije. Kar se tiče demokracije, pa je najbrž še nekaj odprtih vprašanj.«