Ključna beseda: Jugoslavija

»Vseeno moramo poudariti, da ZRN razume 5. člen tako, kot je zapisan.«

»Tako bi se znebili te zadeve.«

»Bil bi vam hvaležen, če bi našo ponudbo še enkrat preverili.«

»Kaj torej mislite, kaj zanima delavce jeklarne Witten AG?«

»V pogajanjih z Jugoslovani je vedno čutiti, da zadaj tiči velika človečnost.«

»Lahko predvidevamo, da bi Jugoslovani privolili tudi v skupno izjavo, morda jo celo preferirajo.«

»Albanci želimo pridobiti status manjšine, če se bo slovenska država politično odločila tovrsten status dodeliti skupnostim iz nekdanje Jugoslavije. Mi se bomo pridružili vsaki iniciativi, vendar v Sloveniji nikoli nismo imeli težav.«

»Kadar koli smo od slovenske države znotraj zakonodaje kaj terjali, so nam vedno dali to, kar nam je pripadalo.«

»Mlajšim je manj znano to švercanje, kakšen nacionalni šport je to pravzaprav bil.«

»V Jugoslaviji si s 60 kilogrami kave lahko kupil tudi golfa.«

»Ograje ni več, a meja v glavah ostaja.«

»Prve izjave po demokratičnih volitvah leta 1990 še ne govorijo striktno o zapuščanju Jugoslavije, govorijo o tem, da je treba slovensko državo najprej zgraditi, potem pa se lahko pogovarjamo o sodelovanju z drugimi republikami, kar bi omogočalo bolj ali manj ohlapno konfederacijo, kot je danes EU, ki ima včasih še premalo moči, da bi lahko uredili nekatere stvari, kot je migrantska kriza.«

»Sreča Slovenije v nasprotju s Hrvaško je v tem, da tu ni bilo večje srbske manjšine, s katero bi Milošević lahko manipuliral.«

»Danes se zdi, da se majhni narodi kulturno razvijajo hitreje in da v nekaj desetletjih dosegajo razvoj, za katerega so večji narodi porabili stoletja, samo poglejte Slovence.«

»Tu vidim izrazito dvojnost, po eni strani so se profilirale in stopale na prizorišče nove politične sile, po drugi strani pa so tudi drugi po Evropi, tudi slovenska oblast sama, Slovenijo v tem času že videli kot nekaj povsem drugega.«

»Kralj prihaja v dobrem razpoloženju, ne ve, da ga bodo kmalu ustrelili. Res?«

»Verjetno lahko v Adamičevem tekstu zaznamo vsaj nekaj tendencioznosti in pretiravanja.«

»Ko se je soočal z jugoslovansko stvarnostjo, je bil Adamič naravnost ogorčen, in zato je kralja Aleksandra označil kot Ala Caponeja, kot mafijskega bossa.«

»Verjetno bo nekaj napadov name, ampak ne vznemirjajte se.«

»Nihče ne ve, zakaj je Aleksander za glavnega namestnika določil Pavla.«

»Eden mora.«

»Pot v Auschwitz, njegove grozote in pobeg iz njega opisuje prvoosebnik, žrtev sama, in to s strahotno slikovitostjo priče.«

»Denis išče svojo identiteto ter se ji v sovražnem okolju Gadž - se pravi Neromov - tudi neuspešno upira.«

»Dobili smo Jugoslavijo, a belega kruha in kavarne ni bilo več.«

»Po vojni se oče vrne, kavarna je zopet začela obratovati, delali smo sladoled za ameriške vojake, živeli smo – to so nepozabni časi – zelo, zelo dobro. Američani so naš obmejni predel cone A zasuli z vsakršnim blagom, prav nobenega pomanjkanja ni bilo.«

»Sem letnik 1936 in to žganje vsebuje 36 zdravilnih zelišč, nabranih od Solkana do vrha hriba, na katerega se povzpnem vsak dan.«

»Bil sem v eni stranki in konec, čeprav sta me še na predzadnjih volitvah dve vabili v svoje vrste.«

»Povedati moram, da je Jugoslavija širila strahotno propagando. Bili smo zavedni, sam sem bil še posebno vehementen pionir in sem na otroški način zganjal projugoslovansko propagando že v času zavezniške vojaške uprave, kar je svojevrsten paradoks.«

»Omenil sem že, kdaj se mi je spustila zavesa in sem zasovražil Jugovino in komunizem. Nikoli nisem bil v partiji (ZKJ – Zveza komunistov Jugoslavije, op. a.).«

»Ta zgodba o maketi je tragikomična. Lahko uporabimo pregovor – lovimo muhe, uhajajo sloni. Kaj pa če se je s tem zamegljevalo vse drugo?«