Ključna beseda: Jugoslavija

»Mislim, da bi morali Evropejci uvideti in razumeti, kaj se dogaja v Afriki. Razumeti bi morali pokolonialistično Afriko.«

»Spomladi leta 1981 poči na Kosovu.«

»Niko ne sme, da vas bije.«

»Ko pridemo gor, nam bodo Slovenci dali in vodo in elektriko in sendviče!!! … Vse vam bomo dali, samo dol ostanite!«

»Jugoslavija mi je nekaj pomenila.«

»Šlo mi je za Jugoslavijo.«

»Zaradi nobene besede tega, kar sem napisal o Jugoslaviji, me ni mogoče denuncirati, niti ene same. To je književnost.«

»Jugoslovanska kinematografija se je namreč na svetovni zemljevid suvereno vpisala predvsem zaradi slovitega 'črnega vala', ki je združeval avtorske poetike kritičnega prevrednotenja pojmovanja vizije 'socializma s človeškim obrazom' v dispozitivu igranega filma.«

»Vzporedno z insceniranimi pripovedmi pa so se z enako, če ne celo večjo intenzivnostjo odvijala polemična preučevanja socialistične realnosti z dokumentarnimi filmskimi sredstvi.«

»Vsak teden dobimo na desetine ljudi, zainteresiranih za našo Jugoturo mestnih znamenitosti, zgrajenih med 50. in 80. leti.«

»Zdaj je od razpada Jugoslavije preteklo dovolj časa in ljudje so začeli ceniti jugoslovansko arhitekturo.«

»Velika škoda je, da se taka mojstrovina ne kaže javnosti.«

»V prvi Jugoslaviji leta 1941, ko je bil razpad, smo sadili krompir. No, potem so Nemci prišli, tako da smo ga obdelovali v nemški državi. Izkopali smo ga pa v Italiji. V istem letu, na isti njivi.«

»Prvi trije panoji na razstavi predstavljajo vseslovensko situacijo. Rdeča nit je, da so meje presekale vsakodnevne komunikacije prebivalstva, mu onemogočile obiskovanje sorodnikov, odhod na delo, obdelavo zemlje. In meje so terjale žrtve.«

»Meja je bila določena po diktatu Nemcev. Italijani so recimo uspeli le z manjšo korekcijo pri Krmelju. Tamkajšnji lastnik rudnika je hotel imeti vse objekte na italijanski strani, zato so na začetku jeseni za nekaj 100 metrov premaknili mejo.«

»Favoriziranje Nemčije je bilo zelo kratkotrajno. Ko so okupatorji pokazali pravi obraz v smislu želje po popolnem prevzemu pokrajine, spremembi identitete prostora, se je hitro začel odpor v različnih oblikah in intenzivnosti.«

»Ljudje so rajali, zajelo nas je nepopisno veselje, da je vojne vendarle konec, pod amerikansko vojaško upravo je bilo res zelo dobro.«

»Streljali so celo na mlekarja, ki je šel samo po vodo, ki je bila tik ob meji. Niso merili vanj, so ga pa dodobra prestrašili.«

»Tisti, ki smo stanovali takoj za mejo, smo poznali vsako stezico. Na planini tik ob meji smo pasli živino, izkušen pastir mi je dejal, da so straže postavljene na 300 metrov, najlažje pa si se izmuznil mimo pri stražarnici, pri kateri se je ravno menjavala straža.«

»Če si po njegovih besedah želel imeti pekarno, kavarno, mesnico ali kaj podobnega, si moral biti član fašistične stranke, drugače nisi dobil dovoljenja.«

»Župan ni bil nikoli izvoljen, fašisti so ga preprosto izbrali in prišel je iz Italije.«

»Stari ljudje so igrali karte in govorili slovensko, za napis na steni se niso prav nič zmenili.«

»Kar naenkrat so vsi Italijani odšli domov, partizani pa so zasedli Kobarid. Bili smo izolirani, v Čedad nismo mogli, niti v Gorico ali Bovec, saj so bili tam Nemci, ta naša republika je trajala dva meseca.«

»Prišli so Američani, pa tudi jugoslovanski partizani, ki so prodrli vse do Čedada, a potem sta prišli cona A in cona B, in Jugoslovani so se morali umakniti na drugo stran Soče.«

»Ljudje so plesali, rajali, zajelo nas je nepopisno veselje, da je vojne vendarle konec, pod ameriško vojaško upravo je bilo res zelo dobro.«

»Dela je bilo malo, cesta v Čedad je bila zaprta, do Gorice je bilo zaprto.«

»Nisem več zdržal v strahu in sem šel čez mejo, Udba ni bila hec, lahko bi me zaprli za več let.«

»S prijateljem sva kadila cigare in bila od tega tako pijana.«

»Pri nas v Jugoslaviji je bila takrat beda, saj je na vseh ravneh začela iz nič.«

»Smo mogli hodit po špežo tja v Volče, sej nas po krajši poti čez blok v Tolmin niso pustil.«