»Jugoslovanska kinematografija se je namreč na svetovni zemljevid suvereno vpisala predvsem zaradi slovitega 'črnega vala', ki je združeval avtorske poetike kritičnega prevrednotenja pojmovanja vizije 'socializma s človeškim obrazom' v dispozitivu igranega filma.«
»V prvi Jugoslaviji leta 1941, ko je bil razpad, smo sadili krompir. No, potem so Nemci prišli, tako da smo ga obdelovali v nemški državi. Izkopali smo ga pa v Italiji. V istem letu, na isti njivi.«
»Prvi trije panoji na razstavi predstavljajo vseslovensko situacijo. Rdeča nit je, da so meje presekale vsakodnevne komunikacije prebivalstva, mu onemogočile obiskovanje sorodnikov, odhod na delo, obdelavo zemlje. In meje so terjale žrtve.«
»Meja je bila določena po diktatu Nemcev. Italijani so recimo uspeli le z manjšo korekcijo pri Krmelju. Tamkajšnji lastnik rudnika je hotel imeti vse objekte na italijanski strani, zato so na začetku jeseni za nekaj 100 metrov premaknili mejo.«
»Favoriziranje Nemčije je bilo zelo kratkotrajno. Ko so okupatorji pokazali pravi obraz v smislu želje po popolnem prevzemu pokrajine, spremembi identitete prostora, se je hitro začel odpor v različnih oblikah in intenzivnosti.«
»Tisti, ki smo stanovali takoj za mejo, smo poznali vsako stezico. Na planini tik ob meji smo pasli živino, izkušen pastir mi je dejal, da so straže postavljene na 300 metrov, najlažje pa si se izmuznil mimo pri stražarnici, pri kateri se je ravno menjavala straža.«
»Kar naenkrat so vsi Italijani odšli domov, partizani pa so zasedli Kobarid. Bili smo izolirani, v Čedad nismo mogli, niti v Gorico ali Bovec, saj so bili tam Nemci, ta naša republika je trajala dva meseca.«
»Prišli so Američani, pa tudi jugoslovanski partizani, ki so prodrli vse do Čedada, a potem sta prišli cona A in cona B, in Jugoslovani so se morali umakniti na drugo stran Soče.«