»Film pripoveduje o razpadu družine, ki se prepira glede nepomembnih materialnih reči, medtem ko se okoli njih sesuva svet. Zaslepljeni z drobnimi nepomembnostmi ne opazijo resne grožnje. Film pripada času pred vojno, vendar menim, da močno nagovarja današnji čas in, kar je precej pomembno, to počne duhovito.«
»Te odločitve niso hoteli pojasnjevati, zato ostaja vprašanje, koliko političnega pritiska je bilo v igri. Vsekakor je nenavadno, da veliki festivali nočejo predvajati Aja Vejveja, ki je ključno ime sodobne umetnosti.«
»Res je sicer, da nam Bellocchio predstavi tudi kaotičnost razmer, v katerih je potekal sploh prvi proces proti mafiji v Italiji, kaotičnost, ki jo mestoma začini s svojskim humorjem (pregovorna jezikovna bariera med Sicilijanci in 'drugimi' Italijani), a njegova osredotočenost je namenjena predvsem Buscetti in razlogom, ki so ga pripeljali do tega, da je postal tisti 'prvi.'«
»Fizična distanca bo vzela svoj davek, občutek polnih dvoran bo morda okrnjen, užitek ob ogledu filma skupaj z občinstvom pred velikim platnom pa bo nespremenjen. In to je najpomembnejša ugotovitev v času korone: da je kino preživel in da bo ostal.«
»Ko gledam te konce, se vidi, da država vanje ne vlaga toliko kot v Ljubljano, zato se tam dogaja eksodus mladih. Na ta način sem opazoval situacijo – starega človeka, ki gleda razkroj te družbe, hrkati se pa mora ukvarjati s svojim poslom.«
»Prvič zaradi tega, ker ne verjamem v socialni realizem oziroma rekonstrukcijo historične zgodbe. Vedno mi je bilo čudno, da bi leta 2019 pokazal, kako je zares bilo. Po drugi strani pa gre tudi za to, da ko sem hodil v te kraje, so bili impulzi na neki način vsi nadnaravni, atmosferski, ljudje tam so mi pripovedovali povsem surrealne zgodbe.«
»Sprašujem se, ali obstaja razlika med izkušnjo gledalcev, ki poznajo določena biografska dejstva o Abelu, in tistimi, ki jih ne. Gre za film in ustvarjen je bil kot fikcija.«