»Fizična distanca bo vzela svoj davek, občutek polnih dvoran bo morda okrnjen, užitek ob ogledu filma skupaj z občinstvom pred velikim platnom pa bo nespremenjen. In to je najpomembnejša ugotovitev v času korone: da je kino preživel in da bo ostal.«
»Ko gledam te konce, se vidi, da država vanje ne vlaga toliko kot v Ljubljano, zato se tam dogaja eksodus mladih. Na ta način sem opazoval situacijo – starega človeka, ki gleda razkroj te družbe, hrkati se pa mora ukvarjati s svojim poslom.«
»Prvič zaradi tega, ker ne verjamem v socialni realizem oziroma rekonstrukcijo historične zgodbe. Vedno mi je bilo čudno, da bi leta 2019 pokazal, kako je zares bilo. Po drugi strani pa gre tudi za to, da ko sem hodil v te kraje, so bili impulzi na neki način vsi nadnaravni, atmosferski, ljudje tam so mi pripovedovali povsem surrealne zgodbe.«
»Sprašujem se, ali obstaja razlika med izkušnjo gledalcev, ki poznajo določena biografska dejstva o Abelu, in tistimi, ki jih ne. Gre za film in ustvarjen je bil kot fikcija.«