Ključna beseda: Trst

»Mislim, da je to začetek nekega novega procesa, neke nove prihodnosti, na kateri bomo gradili našo evropsko identiteto.«

»To je začetek. Škoda, da se ni začelo že pred desetimi leti.«

»Slovenski predsednik Pahor se je s poklonom pred fojbo poklonil spominu tako italijanskim kot slovenskim žrtvam.«

»Vedela sta, da gori Narodni dom in da ni prav, da so ga hudobni fašisti zažgali, a nista vedela, zakaj so prišli vojaki iz vojašnice na Oberdankovem trgu in stojijo in gledajo.«

»Saj, z zidka na ulici Romagna so jih večkrat opazovali, vojake, kako preskakujejo jarke in plezajo po lesenem zidu; a zakaj so zdaj vsi prišli gledat, kako žrejo plameni hišo, ki je tako lepa in visoka?«

»Zakaj gasilci ne smejo gasiti? Zakaj vojaki mirno gledajo črne može, ki odrivajo gasilce, ko ti razpnejo platno in nekdo z okna pade nanj in potem visoko odskoči kakor Branko, ko se vrže na vzmeti mamine postelje?«

»V tem domu bodo imeli sedež Odsek za zgodovino in etnografijo pri NŠK-ju s svojim bogatim arhivom in bogato etnografsko zbirko, Slori in dve društvi lokalni.«

»Prav to je priložnost, ki smo jo izkoristiti, da smo postavili tam javno ustanovo, kot je knjižnica, ki je zelo pomembna ne samo za Slovence, ampak za bogatitev kulture celotnega mesta.«

»V duhu sprave 'bo potekalo spominjanje za nazaj in skupno bodrenje za naprej 13. julija, ko bo italijanska država simbolno in stvarno predala Narodni dom v roke obema manjšinskima organizacijama.'«

»'To bo velik trenutek za Slovenijo, pa tudi za slovensko-italijanske odnose,' je poudaril.«

»'Bazovica, ki je bila na italijanski strani vedno na neki način zamolčana, je neizogiben kraj spomina in obiska, če naj bi ob samem slavnostnem obeležju predaje Narodnega doma Slovencem storila še kaj,' je danes poudaril Pahor.«

»12. 6. – Ne miru ne odpuščanja za Titove teroriste in zločince«

»Slovenci in Italijani smo v tem prostoru poklicani, da skupno sobivamo in sodelujemo.«

»Najprej mora dati zeleno luč NIJZ, s tem ko državo umesti na varno listo. Nato pa vlada lahko odpre mejo. Glede na pregled in trend dogajanja in stanja v Italiji lahko z optimizmom zreva proti 15. juniju.«

»Čeprav razumemo razloge, nas je zaprtje meje odrezalo od matice, in to je zelo slab občutek.«

»Pričakujemo, da bomo do 13. julija dobili Narodni dom v svoje roke.«

»15. junij je zelo pomemben za naše sodržavljane.«

»Otto, videla sva morje!«

»Prijetna lahkomiselna eskapada se je spreminjala v moro. Strah velikokrat strezni človeka, ga spet prizemlji, postavi pred ogledalo, da pogleda vase.«

»Na koncu poti so skrivnosti neznanega. Jutra so sončna, Deževna. Meglena. Temna ali svetla. Na mizah sadje življenja. V srcih nemiren šepet nemirnega časa.«

»Vsi skupaj izpeljemo vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini.«

»Ob 75-letnici osvoboditve smo želeli le uradno zaznamovati datum, ki smo se ga že do zdaj vsako leto spominjali.«

»Vedno so bili nekako preveč tiho, preveč pozorni, preveč uslužni in videti je, da se lahko z narodom dela, kakor se hoče.«

»V navdihu in stališčih občinskega praznika, ki ga je desnosredinska mestna skupščina sprejela na županov predlog, se večina avtohtone slovenske narodne skupnosti ne prepozna, zato imamo sedaj nov praznik, ki razdvaja občane, obuja stare konflikte, je izključujoč in zakrknjen, namerno spregleduje potrebe mladih ljudi po povezovanju in nadgradnji družbenih odnosov in ne upošteva možnosti nastavitve pluralne spominske pripadnosti mestu Trst.«

»Ne se spravljati v analizo polpretekle zgodovine teh krajev, ki je že tako ali tako žalostna in tragična, ter spodbujati nestrpnosti, namesto da bi gledali, kako lahko rešujemo gospodarstvo in socialne težave.«

»Tržaška civilna družba je pluralna, večplastna, večkulturna in večjezična, zato je naša želja, da bi različne komponente tega mesta ubrale pot soočanja, dialoga, medsebojnega razumevanja ter vzajemnega spoštovanja različnih spominov.«

»Obstaja tveganje, da bo vse padlo v vodo.«

»Usklajujemo prizadevanja, da se slovenski jezikovni manjšini v celoti vrne poslopje na Ulici Filzi 9 v Trstu, imenovano Narodni dom, ki je bilo do tragičnih dogodkov julija 1920 sedež slovenske kulture.«

»Brez pretiravanja bi lahko rekel, da je to bila prva zares sodobna javna zgradba v Trstu. V mestu, ki se sicer odlikuje z vrhunskimi arhitekturami vrhunskih arhitektov je bila ta vendar presežek.«

»Narodni dom je imel za tisti čas izredno sodobne napeljave, kot denimo centralno kurjavo, svoj generator, glavno dvigalo, dodatna dvigala, jeklene konstrukcije in drseče strehe.«