»V navdihu in stališčih občinskega praznika, ki ga je desnosredinska mestna skupščina sprejela na županov predlog, se večina avtohtone slovenske narodne skupnosti ne prepozna, zato imamo sedaj nov praznik, ki razdvaja občane, obuja stare konflikte, je izključujoč in zakrknjen, namerno spregleduje potrebe mladih ljudi po povezovanju in nadgradnji družbenih odnosov in ne upošteva možnosti nastavitve pluralne spominske pripadnosti mestu Trst.«
»Ne se spravljati v analizo polpretekle zgodovine teh krajev, ki je že tako ali tako žalostna in tragična, ter spodbujati nestrpnosti, namesto da bi gledali, kako lahko rešujemo gospodarstvo in socialne težave.«
»Tržaška civilna družba je pluralna, večplastna, večkulturna in večjezična, zato je naša želja, da bi različne komponente tega mesta ubrale pot soočanja, dialoga, medsebojnega razumevanja ter vzajemnega spoštovanja različnih spominov.«
»Usklajujemo prizadevanja, da se slovenski jezikovni manjšini v celoti vrne poslopje na Ulici Filzi 9 v Trstu, imenovano Narodni dom, ki je bilo do tragičnih dogodkov julija 1920 sedež slovenske kulture.«
»Brez pretiravanja bi lahko rekel, da je to bila prva zares sodobna javna zgradba v Trstu. V mestu, ki se sicer odlikuje z vrhunskimi arhitekturami vrhunskih arhitektov je bila ta vendar presežek.«
»Narodni dom je imel za tisti čas izredno sodobne napeljave, kot denimo centralno kurjavo, svoj generator, glavno dvigalo, dodatna dvigala, jeklene konstrukcije in drseče strehe.«
»Sedem let sem imel, ko so požigali Narodni dom. Požig Narodnega doma, to se je videlo, je gorelo šest nadstropij, ena stranica je imela 13 oken, ena vrsta, bilo pa je šest vrst. Zdaj pa si predstavljajte, da je vse to gorelo, vse to je imelo plamene, to je bilo nekaj nemogočega, to je bil konec sveta tisto gledati.«
»Lastnost dobre arhitekture je, da presega svoj čas in da presega tudi izvorno funkcijo, za katero je bila zgrajena. Ta dom ima predvsem izreden simbolni pomen, v vsakem pogledu, tudi v tem, da bi ga Republika Italija povrnila v času, ko se znova zbujajo iredentistične sile in močno zaznamujejo današnji čas.«
»Vendar zavedajmo se, da so mikrobi, ki so sprožili infekcijo, ponovno v krogu: to so politično sovraštvo, nestrpnost, nacionalno izključevanje, iskanje grešnih kozlov, mit o neposrednem odnosu med poglavarjem in ljudstvom, pri čemer reprezentativne institucije preprosto preskočimo, neobzirnost zaradi porazdelitve in ravnovesja med oblastmi, rasizem. Popolnoma neplodno je, da se sprašujemo, ali ima organizem naše demokracije dovolj protitelesc. Če smo danes tukaj, ni samo za to, da bi obeležili preteklost, pač pa za to, da ponovno potrdimo naša civilna prizadevanja v sedanjosti.«
»Zdaj priložnost, da storimo vse, kar je v naši moči, da zlasti zaradi preizkušenj, ki so pred nami, okrepimo tisto, kar je bistvo evropske ideje in si prizadevamo za vse, kar nam je skupno v korist miru in blaginje za prihodnost naših otrok.«
»Trst se razvija, tako kot se Koper. V vsakem primeru je iz Trsta za Madžarsko po železnici ceneje čez Slovenijo kot čez Italijo in Avstrijo, saj je tudi dvakrat manjša razdalja.«
»Slovenija se nikoli ni in se ne bo izvzemala iz schengena in tudi ne bo dovolila, da bi nas kdo kdaj izvzemal, (...) in nobene izjave ne poznam, da bi kdor koli v tujini (...), v sosednjih državah, EU (...) rekel, da Slovenija ne pripada schengenu, da Slovenija ni schengenska država, da Slovenija ne bi opravljala svojih dolžnosti v okviru schengena. Slovenije je prepoznana v EU-ju kot zelo odgovorna država schengenskega območja, ki izvaja vse svoje dolžnosti.«
»Pohlep, denar, prevare, laži, kraja in razprodaja vrednot po dolgem in počez so vzporednice, ki sovpadajo s trenutnim stanjem v naši družbi. Zato se Mirandolina ne bori le za svoj vsakdanji kruh, ampak tudi za osnovno človeško dostojanstvo.«
»Predstavo o samostojni, bistroumni ženski 18. stoletja bo režirala temperamentna režiserka 21. stoletja Katja Pegan, ki je pravkar prejela nagrado tantadruj za življenjsko delo.«