»Pri oblikovanju urbanega prostora si je kolektivno nezavedno skupnosti v spomin vtisnilo nekatera trdna načela. Ta način dojemanja prostora je po mojem ključnega pomena za oblikovanje idej o mestih prihodnosti.«
»V Mariboru je Dev zapustil izrazit pečat, saj je, velikokrat v sodelovanju s sošolcem Jaroslavom Černigojem, v 30. in 40. letih 20. stoletja moderniziral mestno podobo ter z izčiščenimi formami vpeljal v mesto svetovljanski duh. Žal je njegov ustvarjalni opus najširši javnosti premalo znan.«
»Letos smo priča še globljemu povezovanju seminarjev, ki z različnih perspektiv obravnavajo isto perečo tematiko, s tem pa ilustrirajo kompleksnost delovanja poklica arhitekta in urbanista v prostoru.«
»kako s premišljenimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi posegi razvijamo nove prostorske ureditve ter razvijamo principe in oblike trajnostnega bivanja s ciljem bolj smiselnih, varnih in skladnih posegov v slovensko podeželje kot doslej«
»Tu gre predvsem za simbolni vidik. Če vprašaš trenutne lastnike, zakaj ne ostanejo, je to zato, ker je za njih stavba predraga. Je državni spomenik in zato v mnogo elementih zaščitena. Draga je za prenovo in za vzdrževanje.«
»Arhitektura ima zmožnost, da odkriva preteklost, interpretira tradicijo, gradi prostore za družbo, kjer se človek lahko počuti svobodnega. /…/ Naši projekti govorijo o trgu in drevesu, o steni in praznini, o vhodu in poti. Pot nas vodi po prostoru, svetloba ustvari sence in s tem atmosfero, ki nam pomaga začutiti čas, gibanje sonca ter videti vse plasti preteklosti. Prostori se razlikujejo v merilu, velikosti in materialu, ponujajo nam klopi za počitek, poglede in kraje za ponovni razmislek. Verjamemo, da je odprti prostor povezan s svobodo duha.«
»Eco pravi, da je naše spominjanje podobno akciji reakcionarjev oziroma revolucionarnih skupin: ekstremistične skupine si prisvajajo tisti spomin, ki jim ustreza. Tudi mi tako ravnamo z našim spominom: selekcioniramo, obdržimo (včasih tudi na drastičen način) samo tisto, kar nam ustreza. Če si prisvojimo Ecove teze, lahko trdimo, da arhitektura ni nič drugega kot akumulacija in manifestacija spomina, osebnega ali kolektivnega.«
»Postali smo leni, ko gre za hlajenje stavb. Arabci so znali že zdavnaj hladiti stavbe. Denimo vetrni stolpi z izvorom na območju današnjega Irana so omogočali ventilacijo in pasivno ohlajanje stavb. Danes ljudje raje pritisnejo na gumb in vklopi se klimatska naprava, ki še dodatno segreva zrak zunaj stavbe.«
»Kar koli zgradimo, nikoli nimamo načrta. Dopustimo, da se oblika rodi v naši domišljiji in brez upoštevanja vsakršnih omejitev, ki zaznamujejo konvencionalno arhitekturno prakso, to skušamo uresničiti.«
»Vključevanje zelenja je dobra izhodiščna točka za razvoj biofilnega oblikovanja. Študije kažejo, da zelenje v pisarnah izboljša počutje zaposlenih za 15 odstotkov, njihovo produktivnost za 6 in ustvarjalnost za 15 odstotkov.«