»Glavni lik postopno izgublja nadzor nad svojim lastnim življenjem, kar se mi zdi ključno za ta film. Prva polovica je kot nekakšna detektivka, druga pa je dejansko portret frustracije, kjer glavni lik v bistvu poskuša izvedeti dejansko resnico o samem sebi.«
»Gre za to, da prevaranti uporabljajo mehanizme, ki preprečijo racionalno odločanje, ki poskrbijo, da se v določeni situaciji neumno odločimo, kar ne pomeni, da je človek neumen ali da je žrtev sama kriva.«
»Jaz imam za sabo več kot 15 let spolnega nasilja, začelo se je pri slabih treh letih z dedkom, v ožji družini me je zlorabljal oče, v širši bratranec, stric.«
»Artemisijin čopič je znal spremeniti vsak motiv v dramsko dogajanje, polno napetosti in energije. V njenih delih ni nič zgolj ljubko ali dekorativno.«
»Po svoje je bila pandemija 'sijajna' stvar za filmarje. Vsi smo ostali doma in vsi smo lačni vsebin, znotraj česar se je pokazalo, kako pomembni so filmi, kako pomembna je naša stroka, kako odlične stvari delamo, veliko je povpraševanje po filmih na trgu, filmi imajo izjemno gledanost.«
»Vsak dan smo šli k njej v bolnišnico, vedno me je vprašala, kako sta moja otroka. 'Lepo skrbi za njiju, glej, da bosta končala šolanje.' In tega se pač držim. Bila sem čisto na koncu z živci, ampak vedno sem si govorila: 'Moraš, otroka te potrebujeta, moraš.'«
»Tožnik in njegova družina lahko svobodno zapustijo državo in uresničujejo ustavno zagotovljeno pravico do svobode gibanja in družinskega življenja.«
»Težko je. Najprej ne razumeš jezika. Trudimo se, da bi se naučili čim več, ne moreš pa za vsako besedo vedeti, ali je slovnično pravilna. Za starše, ki so prišli pred kratkim, je to zelo težko.«