Ključna beseda: družina

»Ko se soočajo s težavami, ne bežijo več k mamam, ampak naj se obrnejo v prihodnost.«

»Lastniki orožja, ki svojega orožja ne zavarujejo pravilno, so le delček sekunde oddaljeni od tega, da se v njihovih domovih zgodi ena od takšnih tragedij. Ti otroci so zdaj dejansko izgubili oba starša. Njihov oče je mrtev. Njihova mati je v zaporu, majhen otrok pa bo moral živeti z zavestjo, da je ustrelil svojega očeta.«

»Plima je bila nedvomno precej visoka, a morje ni bilo močno razburkano. Valovito, a to je normalno za obalo v Finistèru.«

»Tukajšnji župan ne ve za nobene podobne nesreče tu, tudi utopitev letos še nismo imeli. A obala in ocean vedno ostajata nevarna, tako v lepem kot v slabem vremenu, ljudje pa morajo vedno biti previdni.«

»Družine niso nekaj danega in naravnega, temveč jih ves čas ustvarjamo, ponavljamo in živimo.«

»Ni enega vzorca življenja družin, ampak je ta odvisen od ekonomskih razmer, ruralnosti, vojaških napadov.«

»Vsak teden na otroško na pediatrično kliniko sprejet otrok, ki poskuša narediti samomor.«

»Sotočna ljubezen je odnos, v katerem ne 'igramo', ampak se ves čas razkrivamo, pokažemo svoje šibkosti, se pogovarjamo, sklepamo kompromise.«

»Otroci dobro rastejo v enostarševskih družinah, v enostarševski z mamo, z očetom, dobro rastejo v družinah, v katerih starši sploh niso seksualno povezani.«

»Če pogledamo podatke o nasilju v družini, podatke o psihiatrizaciji otrok in število tistih, ki so na psihofarmakih, mislim, da nam gre slabo.«

»Ena naših osnovnih nalog je, da se ločimo od staršev, ne glede na to, ali so ti hladni do nas in imajo absolutno starševsko avtoriteto, so pretirano skrbni ali pa so v vlogi naših najboljših prijateljev.«

»Kak etnolog prihodnosti bo nekega dne razstavil jogi, plastično modro Ikeino vrečko in prenosnik kot simbole moje generacije v tem trenutku.«

»Biti sin samo sinonim za maščevanje.«

»Prisotna ta neredka dinamika vezanosti na mamo, ki ima določeno težavo, o kateri se pogosto ne govori, saj gre namreč za alkoholizem.«

»Zmožnost prevzemanja odgovornosti je nedvomno znak zrelosti.«

»Če želiš biti romantik, moraš biti prav tako malo cinik in obratno, sicer bi bilo zelo težko živeti.«

»Se strinjam, da je za romantiko potrebenega tudi nekaj poguma.«

»Rečem lahko, da prevzemam odgovornost za svojega protagonista.«

»broccoli land«

»Od časa do časa so prejeli enkratno pomoč. Po rojstvu otroka smo odredili nadzor nad starševsko skrbjo za otroka, da bi jih imeli na očeh, vendar nikoli nismo opazili nobenega zanemarjanja niti nasilja.«

»Družino smo zadnjič obiskali 22. februarja letos, a ni bilo nobenih znakov o zanemarjanju otroka. Mama je vedno sodelovala in nismo opazili nobenih znakov psihičnih težav. Vsi smo globoko pretreseni. V šoku smo.«

»Od vseh izpitov, ki sem jih naredila med študijem medicine, specialističnih, strokovnih, doktorata – najtežji je bil slovenščina.«

»Ne bo zdravnica? Katerina rada nastopa, stara je deset let, doma se včasih pohecamo, da ne bo zdravnica, da se ne bo preveč 'matrala' v življenju, v Črni gori je pred kratkim nastopila kot slovenska predstavnica med 13 državami.«

»Nikoli mi niso pripovedovale o tem, kaj jedo v šoli ali v vrtcu, prej smo pač šli v trgovino in kupili tisto, kar smo radi jedli. Zdaj pa mi navdušeno povejo, da so jedle čokoladni namaz! Da so dobile pecivo! Da sošolcev ni bilo v šoli in so lahko dobile tri mandarine ali dve banani.«

»Ne veš, kaj bo. Boriš se, čeprav ne veš, kaj bo, a se moraš boriti! Zavedala sem se, da imam tri otročke, za katere bo treba skrbeti, dala sem vse od sebe zato, da stojim na nogah in se trudim naprej. A bili so trenutki, ko mi je jemalo voljo do življenja …«

»Najtežje je bilo priznati sebi, da ne zmoreš.«

»Deklice so res skromne. Saj to je najbolj žalostno. Ko te prosijo le za kak jogurt ali puding, a ti veš, da imaš preračunano do vsakega centa in da ne moreš.«

»Otroci so srečni, da lahko jedo v šoli.«

»Sem si želela nove, bele s srebrnim robom, ampak mi jih mami ni mogla kupiti, pa imam tiste stare …«

»To so neprespane noči, mesece trajajoče tuhtanje, čeprav že dobro veš, da ne zmoreš. A ta sram, da ne moreš plačati, da ne moreš kupiti najosnovnejših stvari … Kljub temu še kar oklevaš, ne zmoreš tistega koraka. Sem mislila, da ga sploh ne bom zmogla. Ti se boriš s tem, traja mesece, čeprav se stanje slabša. Potem pa se zaveš, da je to tvoja dolžnost, zaradi otrok.«