Ključna beseda: družina

»Pri nas se je povečalo število mladostnikov v primerjavi s prejšnjim letom v bistvu dvakrat.«

»Artemisijin čopič je znal spremeniti vsak motiv v dramsko dogajanje, polno napetosti in energije. V njenih delih ni nič zgolj ljubko ali dekorativno.«

»Vsaka disfunkcionalna družina nam deluje znano, iskala sem prispodobo in arhetipske situacije.«

»To še posebej velja za čas epidemije, kjer so bile številne družine v težkih preizkušnjah.«

»Kako kontrolirati to, ali imaš posvojenega otroka rad enako kolikor biološkega? Iz teh vprašanj je nastal film.«

»Želela sem, da je čutiti mučnost zgodbe in nevednost o tem, kaj se bo zgodilo na koncu, obenem pa to zgodbo zasuti s sončnimi dnevi in lepimi prizori mesta.«

»Zanimala me je emotivna in etična dilema v odnosu do otroka, ki ga ne rodiš in ti povroča težave.«

»Kako naj generacija, ki je živela v času vojne, vzgaja svoje otroke, ki se vojne ne spomnijo, obenem pa živijo v družbi in mestu, kjer je nenehno čutiti posledice te vojne?«

»Nisem se ukvarjala s političnimi temami, ampak sem želela pogledati na stanje z vidika ekonomije.«

»Po svoje je bila pandemija 'sijajna' stvar za filmarje. Vsi smo ostali doma in vsi smo lačni vsebin, znotraj česar se je pokazalo, kako pomembni so filmi, kako pomembna je naša stroka, kako odlične stvari delamo, veliko je povpraševanje po filmih na trgu, filmi imajo izjemno gledanost.«

»Težko se nama je bilo odločiti, da sploh zaprosiva za vašo pomoč in se dobesedno razgaliva pred vami, vendar druge možnosti resnično nimava in ste najino oziroma naše zadnje upanje …«

»Vsak dan smo šli k njej v bolnišnico, vedno me je vprašala, kako sta moja otroka. 'Lepo skrbi za njiju, glej, da bosta končala šolanje.' In tega se pač držim. Bila sem čisto na koncu z živci, ampak vedno sem si govorila: 'Moraš, otroka te potrebujeta, moraš.'«

»Oče je imel navado, da je po kosilu malo zaspal, ali na kavču ali kar za mizo. Tisti dan je zaspal za mizo in se ni več zbudil.«

»Odvzeti babici hišo bi pomenilo, da sva dokončno izgubila še četrtega člana družine, saj babica v teh letih tega ne bo niti razumela niti preživela.«

»Mene sta držala pokonci otroka.«

»Tožnik in njegova družina lahko svobodno zapustijo državo in uresničujejo ustavno zagotovljeno pravico do svobode gibanja in družinskega življenja.«

»Včeraj se je kar tukaj, v našem domu, rodil najin tretji čudež – deček Leo. Tako ponosen na svojo čudovito, močno, špartansko ženo Tamaro Šulić.«

»Naj se kaos začne.«

»Zame je družina temelj vsega. Vedno sem si želel imeti otroke. Zame je glavni izziv uravnotežiti glasbeno kariero in družinsko življenje.«

»Težko je. Najprej ne razumeš jezika. Trudimo se, da bi se naučili čim več, ne moreš pa za vsako besedo vedeti, ali je slovnično pravilna. Za starše, ki so prišli pred kratkim, je to zelo težko.«

»Edini sem pomagala pri matematiki, ampak ne pravilno, saj sem ji pojasnila drugače, kot bi storila učiteljica.«

»Dobila sem vso pomoč.«

»Pogrešam sošolke in sošolce. Včasih grem ven, ker tu, kjer živimo, ni veliko družbe, tukaj so samo starejši, otrok je zelo malo.«

»Ne moreš normalno dihati. Mislim, da obdobje koronavirusa ni nikomur prineslo ničesar dobrega in da je vsem resnično težko. Ne vem, kako dolgo bo to še trajalo …«

»Presrečen sem, da se bo našemu kolektivu pridružil Douglas Emhoff. Doug je eden vodilnih ameriških pravnikov za intelektualno lastnino in poslovanje ter je močno predan socialni pravičnosti.«

»Vem, da se lahko naši študenti ogromno naučijo iz njegovih izkušenj in znanja, zato že komaj čakam njegov prihod.«

»Sem njen partner, sem njen najboljši prijatelj in sem njen mož. In zato sem tu. Tukaj sem, da ji stojim ob strani.«

»Res si mi všeč.«

»Vedno sem želel biti pisatelj, zato je to uresničitev sanj. To mi je spremenilo življenje.«

»Moja mama bi bila navdušena in ponosna.«