»Obe knjigi so mi že prej priporočili starši, a se nisem kaj preveč zmenil za to. Ko sta postali maturitetno čtivo, sem najprej pomisli na to, da če sta obvezni, ne moreta biti dobri. A sta mi bili na koncu kar všeč.«
»Pripravljamo se na nekak prilagojen tip razpravljalnega eseja, pa takih navodil sploh še nismo videli. V teoriji govorimo o nekem odprtem, izbirnem tipu navodil in lahko si samo mislimo, kako bo to videti.«
»Najprej je treba natančno prebrati navodila. Zelo pomembno je, da se držimo navodil in tudi kakršno koli odhajanje od te rdeče glavne črte nam ne prinaša nekih dodatnih točk in dodatnih bonusov.«
»Zdi se mi, da sta oba, tako Jadran kot Trond, zelo aktivna v samem razmišljanju in refleksiranju. Pri Trondu je to bolj opazno na starejša leta, pri Jadranu pa že prej, a skupna jima je ta potreba, da sama predelata stvari.«
»Obstajajo nesprejemljive razlike v dosežkih otrok, očitno bo treba razmisliti, s kakšnimi ukrepi bomo zagotovili, da bodo imeli vsi otroci možnost priti do enako kakovostne izobrazbe, politika ne more reči, to je nekaj, kar lahko odložimo še za dve, tri, pet let.«
»Z esejem maturantje dokažejo, da znajo o izbrani literarni temi poglobljeno razmišljati, da znajo do nje vzpostaviti določen osebni odnos, dokazujejo pa tudi svojo pismenost.«
»Tema je bila v redu. Časa je bilo ravno dovolj, točno dve uri smo pisali. Vejice sicer vedno manjkajo ali pa jih je preveč, a mislim, da bom dosegla 40 točk ali več, tako da bo v redu.«
»Začetek branja je bil težek, saj pripoved preskakuje v času in prostoru, težko sestaviš sklenjeno zgodbo in zato težje slediš poteku dogajanja. Ampak več kot sem prebrala, bolj sta mi deli postajali všeč, predvsem Angel pozabe.«
»Z maturitetnim esejem maturanti dokažejo, da znajo o neki literarni temi poglobljeno razmišljati, da znajo do nje vzpostaviti določen osebni odnos, z njim dokazujejo tudi svojo pismenost. Tako da se mi zdi prav, da je del splošne mature in da prinese kar velik delež k oceni slovenščine. Preverja namreč veliko stvari.«
»Zdi se, da je splošna bralna kultura vedno slabša. Verjetno nanjo vplivajo množični mediji. Živimo v času instant kulture, ko tudi sporazumevanje poteka z instant besedami in instant jezikom, pri katerem ne pazimo na jezik, slog, uporabo ločil, velike začetnice.«
»Angel pozabe pripovedovalke ni obvaroval krute preteklosti njenih bližnjih, ni ji prizanesel s travmami ljudi, ki jih je imela rada. Ganljivo govorico spomina pa ji je pomagal odtisniti v zgodbo.«