»Sir Sean Connery bo ostal v spominu kot Bond, a še zdaleč ne samo to. Opredelil je določeno obdobje in določen slog. Šarm in duhovitost, ki ju je pripeljal pred kamero, bi lahko merili v megavatih; soustvaril je novodobni blockbuster. Še dolga leta bo imel vpliv na igralce in filmske ustvarjalce. Z mislimi sem pri njegovi družini in bližnjih. Kjer koli že je, upam, da imajo igrišče za golf.«
»Metal si dolgo senco filmske veličine, ki bo trajala večno. Utrl si pot vsem, ki smo šli po tvojih legendarnih stopinjah. Veličasten si bil v vseh pogledih, in tak boš ostal do konca časa. Svet te je ljubil in te bo pogrešal.«
»Bil je prvi in za vedno si ga bova zapomnila kot prvotnega Jamesa Bonda, katerega nepozabni vstop v zgodovino kinematografije se je zgodil s tistimi slavnimi besedami: ‘Ime mi je Bond ... James Bond’. Svet je revolucioniral s svojo brezkompromisno in duhovito upodobitvijo seksi in karizmatičnega tajnega agenta. Nedvomno je v veliki meri odgovoren za uspeh te serije filmov in večno mu bova hvaležna.«
»Naš narod danes žaluje za enim od svojih najbolj ljubljenih sinov. Sean se je v rodil v delavski družini v Edinburgu. Samo po zaslugi nadarjenosti in trdega dela je postal globalna filmska ikona in eden najuspešnejših igralcev na svetu.«
»Ta prizor ne bi bil vreden nič brez Conneryja. Pod hladnokrvnim površjem lahko zaznaš obup, hud strah, spletkarjenje, aroganco, ko se mu ukana posreči in na koncu bes, ko se izkaže, da bo kljub vsemu ustreljen.«
»Sean Connery je bil filmska legenda, celo globoko v svoja zlata leta. Okrepil je naše najmočnejše vezi (ang. bond), bil je Nedotakljivi. Umrl je pri devetdesetih, galanten junak do samega konca.«
»V naši družini je zanimivo to, da vsi trije sinovi vemo, kdaj in kje smo bili narejeni. Mene na primer sta mama in oče naredila 15. novembra 1941 v Korinju pod Ciganovim vrhom, blizu Dečje vasi in Ambrusa. To sta mi sama povedala. Pri nas smo si vedno vse povedali.«
»Vse je šlo k hudiču. To je bilo pred mojo zadnjo smrtjo (op. v knjigi piše, da je umrl štirikrat). Moral sem vrniti aro, sem si že sposojal denar, česar res ne znam. Visel sem skozi okno, živim v pritličju, in je šel Šteger mimo, pa sem mu rekel, pomagaj.«
»Objektiv se mora razširiti, da bo odražal naše raznoliko svetovno prebivalstvo tako pri ustvarjanju filmov kot pri občinstvu, ki se poveže z njimi.«