»Pomemben, čustveno izčrpljujoč film izpostavlja problematiko starševstva, otrok in sistema, ki zanje nima ustrezne rešitve. Prepotreben testament drugačnosti, ki nas opozarja, da življenje ni enosmerno, kot niso enosmerni ljudje, ki potrebujejo empatijo in objem.«
»Prvi odzivi so zelo dobri, saj dokumentarni film prinaša prepričljivo pričevanje o dogajanju v prejšnjem stoletju, vse do požiga Narodnega doma pred stotimi leti, o čemer pripoveduje z izjemno natančnostjo.«
»Gre za knjigo, ki je, vsaj v angleškem jeziku, ne pozna veliko ljudi. Mislim, da je mojstrovina. Lahko bi jo primerjali z delom Prima Levija Ali je to človek. Zato sem se želel bolj posvetiti temu projektu.«
»Verjetno bi bilo pretirano reči, da je Hararijevo delo navdihovala Odiseja v vesolju, ob nastanku kritiziran, nerazumljen, celo zasmehovan mejnik znanstvene fantastike in filmske umetnosti nasploh, lahko pa trdimo nekaj drugega, da sta si bila usojena in da se danes neverjetno lepo dopolnjujeta.«
»Njen izjemen igralski talent v kombinaciji z njeno edinstveno inteligenco in iskreno predanostjo kinematografiji so idealne lastnosti za predsednico žirije.«
»Težko je bilo izbrati zmagovalca, videli smo šest zelo različnih filmov, vsi so nam bili zelo všeč. Igor in Rosa na zelo drugačen in lep način prikazuje enotnost smrti in življenja.«
»Kombinacija temnega humorja in motečih slik, posnetih z izjemno stopnjo obrtništva, ki spominja na dela mojstrov animacije za odrasle, kot so Jan Svankmeyer ali brata Quay.«
»Helen Mirren vedno znova preseneča s svojimi interpretacijami kompleksnih likov. Njeni portreti so paradigma močne ženske, pa naj gre za Chris v filmu Dekleta s koledarja ali kraljico Elizabeto II. v filmu Kraljica.«
»V času novih formatov, platform in naglih ritmov tako sijajno nagraditi delo, ki ga zaznamuje plamen prvinskega filma. Zaznamuje ga močan čut za resničnost s čarobnostjo, ki prinaša poezijo in krutost; ta zgodba kaže na potrebo dostojanstvenega čakanja na smrt, medtem ko življenje mineva na tako pretresljiv način.«
»Scenarist Blaž Kutin skozi precizen scenarij konstruira in analizira antipatično junakinjo, ji ostane zvest, hkrati pa gledalca na koncu pripelje do točke, na kateri je sposoben junakinjo videti z drugačnimi očmi.«